Jutarnji list v uvodu članka z naslovom »V spolni škandal v Sloveniji želijo potegniti tudi Zdenko Badovinac, ravnateljico MSU« omenja prvoosebno izpoved novinarke Ane Jud v Reporterju o svoji zvezi z Romanom Uranjekom. Na kratko povzamejo, kako je Judova opisala nekatere travmatične trenutke v zvezi z Uranjekom, ki jih je zaznamovala njegova alkoholiziranost.
Omenjajo tudi novinarko Majo Megla, ki je v drugi polovici avgusta Uranjeka povezala z afero okoli Dušana Smodeja, ki naj bi, glede na obtožbe na socialnih omrežjih, drogiral in spolno zlorabljal mlada dekleta.
V celotno situacijo je, tako Jutarnji, potisnjena tudi Zdenka Badovinac, nekdanja dolgoletna direktorica ljubljanske Moderne galerije in nova ravnateljica zagrebškega MSU, ki si je bila blizu s skupino Irwin in Uranjekom.
Jutarnji list pri tem ponovno navaja navedbe Ane Jud v Reporterju o tem, kako je Uranjek ljudi delil na dve kategoriji. V prvi naj bi bili tisti, ki so mu bili naklonjeni, kot denimo Zdenka Badovinac, ki si je, tako povzema časopis, verjetno zamišljala, da bo zavedno vladala Moderni galeriji, njen odhod iz galerije pa naj bi Uranjeku nedvomno škodil.
Iz medijev naj bi torej dobili vtis, da nova direktorica zagrebškega MSU, podpira Uranjeka.
Zdenka Badovinac: »Rumeni tisk v Sloveniji moje izjave citira izven konteksta. Moje jasno stališče je, da obsojam vsakršno potencialno nasilje Romana Uranjeka.«
Zdenka Badovinac, ki je, mimogrede, na čelo zagrebškega MSU prišla 1. marca letos, maja pa v tem muzeju že pripravila prvo gostovanje skupine Irwin, je, očitno soočena z zgornjimi navedbami, zanikala vpletenost v afero in med drugim dejala: »Rumeni tisk v Sloveniji moje izjave citira izven konteksta. Moje jasno stališče je, da obsojam vsakršno potencialno nasilje Romana Uranjeka.«
Badovinčeva v izjavi za Jutarnji list še navaja: »Romana Uranjeka smo pokopali 7. septembra. Nepisano pravilo je, da se z obračunom z mrtvimi počaka vsaj do pogreba. Še preden je bil pokopan, kmalu po njegovi smrti 20. avgusta, je afera Smodej prerasla v afero Uranjek. Njegov samomor je postal končni dokaz o njegovi krivdi. Tako je, po nekaterih medijskih zapisih, eden od najbolj znanih slovenskih umetnikov postal najbolj razvpit spolni predator. Ne vem, kaj se je zgodilo v kleti zdaj že demonskega Fotopuba. Tudi Roman, ki je bil moj dolgoletni prijatelj, mi ni nikoli nič rekel ali namignil o tem, o čemer danes na veliko poročajo mediji.«
Zdenka Badovinac je za Jutarnji list zatrdila še, da je bil Roman do nje vedno spoštljiv in prijateljski. »Mogoče ni bil takšen do vseh,« še ugotavlja. »Ko gre za nekaj tako resnega kot je spolno nasilje, je treba vsakogar obsoditi. Če se je na omenjenih zabavah zgodilo bilo kakšno spolno nasilje, to ostro obsojam in se zavzemam za ničelno toleranco za takšna dejanja,« razlaga Badovinčeva in poudarja, da tukaj vidi tudi drugo plat zgodbe: »Globoko obsojam senzacionalistično dehumanizirajoče medijsko poročanje o spolnem nasilju na področju kulture in sodobne umetnosti, kot tudi generaliziranje posameznih primerov in izenačevanje vseh nas, ki delujemo na področju sodobne umetnosti, z dekadentnimi smetmi. Izkazujem solidarnost in podporo vsem žrtvam spolnega nasilja.«
Članek nadaljujejo s povzetkom izjave, ki jo je skupina Irwin naslovila na slovenske medije in omenijo, da se je skupina v svojem zapisu distancirala od Smodeja.
Zapis zaključijo s kratkim povzetkom Romanove vloge v skupini Irwin in njegovim zadnjim zapisom na socialnih omrežjih pred smrtjo: »Borba se nastavlja papir gubi.« (Boj se nadaljuje, papir izgublja)