Vlada je po prvih 100 dneh vladanja prejšnji četrtek organizirala prav poseben dogodek, predstavo v prostorih Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Moderator teatra Golobove vlade pa ni bil nihče drug kot Marcel Štefančič ml., ki je vodil osrednji del dogodka, to je pogovor z Robertom Golobom, Tanjo Fajon in Luko Mescem, predsedniki koalicijskih strank. Vse skupaj je zelo spominjalo na nekakšen Studio City. Manjkala je le Nika Kovač, predstavnica Inštituta 8. marec, ki je sicer četrti del zdajšnje vladne koalicije.
Predstava je bila pripravljena zelo po domače, moderator in predsedniki strank so se med seboj tikali. Marcel Štefančič je Goloba primerjal z Luko Dončićem, podobno kot smo to slišali že leta 2018 za Marjana Šarca. Slovenija naj bi torej imela veliko »dončićev«, v resnici pa je samo eden in edini. Vse drugo je sprenevedanje.
Med gosti v dvorani je bilo tudi več članov vladne koalicije (poslancev in drugih politikov Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice) kot novinarjev. Izbira kraja predstave je začudila marsikoga. Posamezniki opozarjajo, da so Robert Golob in navzoči člani vlade ter drugi politiki kršili avtonomijo ljubljanske univerze. Statut Univerze Ljubljana namreč v 7. členu izrecno prepoveduje delovanje političnih strank na njej. AGRFT se je tako šel svojevrsten politični aktivizem.
O dosežkih bore malo
Takšna, kot je bila uvodna predstava, je bila tudi vsebina novinarske konference, ki je tej sledila. Golob je kot ključni dosežek trimesečnega dela izpostavil spoštljivost, vlada je po njegovem v prvih sto dneh s spoštljivostjo v dialogu pokazala, da je mogoče spremeniti politično kulturo.
O dosežkih ni govoril veliko, saj niti ni mogel, ker jih ni. Dejal pa je, naj bi bila vlada obdobje prvih sto dni namenila pripravam na to, kar nas čaka jeseni. Pohvalil se je, da ima vlada sedaj “rekordno zaupanje ljudi”, čeprav ankete javnega mnenja kažejo drugače. Samo anketa na portalu Siol.net je pokazala, da delo vlade v prvih sto dneh kot uspešno ocenjuje le 20 odstotkov vprašanih. Golob je napovedal, da bodo s tem načinom dela, s spoštljivostjo torej, ki je “antipod tega, kar smo videli prej”, nadaljevali.
Za delo v jeseni je napovedal, da so “sedaj pripravljeni”, in poudaril, da vedno zmagujejo ekipe, ko so enotne in motivirane. Najbolj pa so motivirane takrat, ko naletijo na močnega nasprotnika, je dejal in poudaril, da to ni Janez Janša oz. SDS ali opozicija.
Sovražnik so po Golobovem mnenju podnebne spremembe in požari. Sovražnika sta tudi inflacija in energetska draginja. Sovražnik je po Golobovih besedah tudi korupcija v zdravstvu, zato so ji s sistemom spremljanja, kdo kaj dela ter koliko in kako naredi, napovedali vojno. Prav tako je sovražnik covid-19, s katerim “se bomo borili kot odprta družba, ker se ga ne bojimo, smo močnejši od njega”.
Golob je dejal, da vlada pri pripravi interventnih zakonov s področja energetike sodeluje z opozicijo, želi si tudi dialoga o ustavnih spremembah. Z NSi o slednjem že teče dialog, a se je šele začel. “Spremembe volilne zakonodaje so področje, ki se ga želimo lotiti. Če bo za to dovolj razumevanja v opoziciji, bomo šli v to,” je poudaril. Pri tem kot opozicijo očitno cilja le na NSi, saj mu za spremembo volilne zakonodaje zadostuje 60 glasov poslancev in poslank. Napovedal je, da bo vlada vztrajala pri reorganizaciji vlade in 20 ministrstvih.
Kot največjo šibkost so tako Golob kot oba podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec izpostavili nezmožnost ukrepanja ob aktualnih razmerah na RTV Slovenija. Je pa Golob dejal, da vsak dan iščejo rešitve, ki bi bile izvedljive že pred morebitnim referendumom o spremembah zakona o RTV.
Resničnih sto dni
Iz pregleda je razvidno, da so govorili predvsem o tem, kaj bo, če bo, manj ali nič pa o delu, ki so ga opravili v prvih sto dneh vladanja. V tem času so bili veliko na dopustu, predvsem pa so veliko kadrovali – odstavljali so strokovne kadre in jih nadomeščali s svojimi. Menda pa so v prvih sto dneh po njihovih navedbah “postavili temelje”, ki jim bodo pomagali prebroditi prihodnje tedne in mesece.
Napačne prioritete
Če so se vladajoči predvsem hvalili in govorili o sovražnikih, pa analitiki prvih sto dni te vlade ocenjujejo z drugimi vatli. Politični analitik dr. Matevž Tomšič ocenjuje, da so prvih nekaj mesecev Golobovo vlado zaznamovale napačne prioritete. Golobova vlada je namreč na prvo mesto postavila zadeve, povezane z različnimi kadrovskimi vidiki in predvsem z uveljavljanjem ideoloških smotrov. Tomšič je izpostavil tudi slabo komuniciranje. Kot primer nespametnega komuniciranja je izpostavil situacijo ob pomanjkanju goriva na črpalkah. “Rekli bi lahko, da je vlada na prvo mesto postavila partikularne interese, ne pa tega, kar zadeva večino državljanov.”
Tomšič še opaža, da se je v času Golobove vlade začela brisati meja med politiko, vlado (izvršno oblastjo) in civilno družbo. Vse skupaj je namreč videti nekako pomešano. “Stvari postajajo podobne, kot so bile v nekdanjem komunističnem režimu, ko smo imeli tako imenovane družbenopolitične organizacije.”
Čas težkih preizkušenj
V času Janševe vlade smo iz covidne krize izšli kot država zmagovalka, kar se je odrazilo v ugodnih ekonomskih kazalnikih. Po zaslugi Janševe vlade smo dosegli prvo mesto po gospodarski rasti med državami EU, danes pa smo se znašli pred težko preizkušnjo, saj se nam obeta energetska kriza, dvig inflacije, cen energentov, med njimi elektrike. Julija letos smo zabeležili najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995. Inflacija na letni ravni je bila 11-odstotna. V opozicijskih vrstah ocenjujejo, da Golobova vlada ni upravičila visokih pričakovanj, ki jih je zbujala pred državnozborskimi volitvami.
Sto dni čas absurda
V SDS so prvih sto dni vlade ocenili kot čas absurda, arogance in lahkomiselnosti. Poslanska skupina SDS je že vložila zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi poslanci obravnavali ukrepe na področju draginje in razloge za nadpovprečno inflacijo Slovenije v evroobmočju. Še aprila je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo in bistveno nižjo od povprečja.
Poslanec Franc Breznik, ki je na novinarski konferenci predstavil stališče SDS, je opozoril, da Golobova vlada ne dela dobro, da so njeni ukrepi slabi in neprimerni ter da so bile prioritete te vlade v prvih sto dneh obrnjene na glavo, saj se je ukvarjala z ukrepi, ki to v resnici niso, in zanemarjala resne probleme, s katerimi se sooča celotna Evropa.
Dodal je, da je državljanom težko povedati, zaradi česa ima Slovenija tako drago električno energijo ob več kot 80-odstotni samooskrbi in ob relativno dobro dimenzioniranem energetskem sistemu, ki daje tretjino elektrike iz TE Šoštanj, več kot tretjino iz jedrske elektrarne in več kot tretjino iz obnovljivih virov energije, od katerih hidroenergija predstavlja več kot 90 odstotkov.
V nadaljevanju je omenil vladni dokument z dosežki v stotih dneh, v katerem je večkrat omenjeno, da je predsednik vlade specialist na področju energetike, čeprav se je prav na tem področju vlada slabo izkazala in ni sprejela ustreznih ukrepov.
Draginja, inflacija
Na letno inflacijo je ključno vplivala podražitev cen energentov vključno s povišanjem cen električne energije. Pri strukturi pridobivanja električne energije v Republiki Sloveniji, ki jo predsednik vlade kot dolgoletni vodja podjetja, znanega po trgovanju in prodaji električne energije, dodobra pozna, še posebej izstopa povišanje cen električne energije. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali so ukrepi, ki jih je sprejela zdajšnja vlada, resnično samo v dobro državljank in državljanov ali pa gre predvsem za koristi proizvajalcev električne energije in distributerjev.
Breznik je omenil tudi pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, za oboje je vlada namenila samo 40 milijonov evrov, kar je kaplja v morje glede na potrebe, na kar opozarjajo tudi gospodarska interesna združenja. Prav tako je pomoč namenjena samo blaženju povišanja cen električne energije in zemeljskega plina. Koalicija je namreč zavrnila predlog SDS, da se pomoč nameni tudi uporabnikom drugih energentov (kurilno olje, les, biomasa, peleti). Ob dejstvu, da staranje prebivalstva ob nizkem številu rojstev ta čas predstavlja največjo strateško grožnjo za prihodnost Slovenije, je bil eden prvih ukrepov te vlade ukinitev urada za demografijo, je opozoril poslanec.
V času predvolilne kampanje smo tudi ves čas poslušali obljube, da bodo bolniki v 30 dneh prišli do specialista. Breznik je dejal, da je edini specialist, do katerega lahko ta čas pridemo v 30 dneh, specialist za patološko morfologijo. Opozoril je tudi, da je Slovenija polnopravna članica EU, vendar zaradi neodločne politike ni slišana. Predsednik vlade, ministrica za zunanje zadeve in minister za gospodarstvo bi morali biti osebe, ki bi v teh dneh iskale alternative glede plina in drugih energentov zunaj Slovenije, predvsem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je delala prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. V SDS med drugim opozarjajo na nesprejemljivo zniževanje plač ali dohodkov v času inflacije.
Hrvaški jesenski sveženj ukrepov v podporo oziroma za zaščito državljanov in podjetij ter primerjava z ukrepi zdajšnje slovenske vlade
V prvih sto dneh slovenske vlade se je Golobov četverček poleg koalicijskih Gibanja Svoboda, SD, Levice ter nevladnikov, t. i. glasu ulice, ukvarjal predvsem s kadrovskimi čistkami. To je bil tudi njegov največji spregled, kakor je na Twitterju opozoril Janez Janša, predsednik SDS. Pri tem je za primer omenil Avstrijo in Hrvaško.
Hrvaški sveženj ukrepov v vrednosti 2.737 milijonov evrov
Prav na dan, ko so Golobovi slavili sto dni vlade in se veselili, je hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković javnosti predstavljal zelo obsežen sveženj ukrepov pomoči prebivalstvu in gospodarstvu v draginji in krizi, ki prihaja. Na seji hrvaške vlade so namreč obravnavali kar 20 točk dnevnega reda s pripravljenimi ukrepi, vrednost pomoči pa je rekordnih 2.737 milijonov evrov. Slovenska vlada je doslej za t. i. draginjsko pomoč namenila drobtinice, vsega 229 milijonov evrov.
- energija: 770 milijonov evrov,
- davčne olajšave in znižanje trošarin: 365 milijonov evrov,
- draginjski dodatki in pomoč kmetom: 326 milijonov evrov,
- energetska prenova: 128 milijonov evrov,
- pomoč gospodarstvu: 248 milijonov evrov,
- poroštva podjetjem za obratna sredstva: 496 milijonov evrov,
- pomoč podjetjem v težavah: 404 milijone evrov.
Po področjih so največ sredstev namenili področju energentov, in sicer 789 milijonov evrov. Za regulacijo cene električne energije od oktobra 2022 do marca 2023 so gospodinjstvom namenili 421 milijonov evrov, gospodarstvu 35,3 milijona evrov ter javnemu sektorju in nevladnemu oz. neprofitnemu sektorju še 132,7 milijona evrov.
Hrana in draginjski dodatki
Določili so tudi najvišje cene posameznih živil iz t. i. cene košarice, znižanje cen je kar 30,24-odstotno. Za draginjske dodatke bodo namenili 152,2 milijona evrov. Socialno ogroženim oz. prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in določenim kategorijam invalidov bodo mesečno nadomestilo začasno zvišali s 25,54 evra na 66,36 evra. Višja nadomestila bo prejelo 70 tisoč posameznikov. 59,7 milijona evrov so namenili za pomoč 690 tisoč upokojencem s pokojnino od 159,26 evra do 578,67 evra. S 1. januarjem 2023 pa bodo najnižje pokojnine višje za 3 odstotke, za kar so namenili 26,5 milijona evrov. Nezaposleni bodo prejeli dodatek v višini 33,18 evra od 1. oktobra do 31. decembra, vrednost teh dodatkov je 8,7 milijona evrov. Spodbujali bodo zaposlovanje žensk, za širitev programa za 4.908 žensk so namenili 32,5 milijona evrov. Nadalje bo 130 tisoč otrok prejelo enkratni dodatek v skupni višini 8,2 milijona evrov. Za mlade in študente so skupno namenili 48,52 milijona evrov, dodatek bo za štipendije (v vrednosti 40 evrov), za prehrano študentov v študentskih domovih. Pomembno je še pomembno, da so zvišali dohodninske olajšave za mlade zaposlene, tem bo skupno ostalo 32,6 milijona evrov več.
Pomoč sektorjem
Pomagali bodo kmetijstvu, delojemalcem in delodajalcem, subvencionirali bodo javni prevoz. Skupno bo to 164 milijonov evrov, v Sloveniji je to 40,5 milijona evrov. Kmetom so zaradi rasti stroškov namenili 31,9 milijona evrov, prejelo jo bo 14 tisoč upravičencev; pomoč zaradi suše v vrednosti 13,3 milijona evrov bo prejelo 20 tisoč upravičencev. Delodajalcem in delojemalcem bodo pomagali s spremenjenimi neobdavčenimi prejemki za priložnostne nagrade, za nadpovprečne delovne rezultate, za otroka, regres za prehrano (za 20 odstotkov), uporabo službenega vozila. Skupna vrednost pomoči je 76,9 milijona evrov. Za javni prevoz so določili subvencijo v višini 0,2 evra za liter dizla in ohranjanje manj zasedenih linij. Vrednost pomoči je 10 milijonov evrov. Za kredite in poroštva so namenili 900 milijonov evrov. Od tega bodo podjetja v težavah zaradi ukrajinske krize za obratna sredstva upravičena skupno do 496 milijonov evrov, izvoznikom so dodatno namenili še 404 milijone evrov.
Kaj pa v Sloveniji?
Vlada Roberta Goloba s priveskom je doslej sprejela ukrepe za blažitev posledic draginje v skupni vrednosti 229 milijonov evrov. Za energente naj bi bila pomoč v vrednosti 170 milijonov evrov (znižanje davka na dodano vrednost in pomoč gospodarstvu). Na Hrvaškem 789 milijonov evrov. Za električno energijo je slovenska vlada namenila 130 milijonov evrov, za čas od 1. septembra 2022 do 31. avgusta so sprejeli sklep o reguliranih cenah, znižanju trošarin in nižjem prispevku za obnovljive vire energije. Vrednost ukrepa ni znana. Na Hrvaškem pa je to 421 milijonov evrov. Slovenska vlada je za gospodarstvo sprejela še sklep o sofinanciranju 30 odstotkov stroškov električne energije za drugo polletje 2022 in to ocenila na 40 milijonov evrov. Hkrati so sprejeli še sklep o regulaciji cen električne energije za poslovne odjemalce. Za javni sektor so kot ukrep sprejeli zmanjšanje porabe električne energije – znižanje temperatur v prostoru. Na Hrvaškem je ukrep pomoči konkreten in znaša 132,7 milijona evrov. Zemeljski plin: slovenska vlada je znižala davek na dodano vrednost (z 22 na 9,5 odstotka), velja od 1. septembra do 31. maja 2023. Hrvaška vlada se je pri tem odločila za regulacijo cen. Podoben ukrep znižanja davka na dodano vrednost velja tudi za daljinsko ogrevanje. Pri pogonskih gorivih se je slovenska vlada odločila za regulacijo cen samo zunaj avtocestnega križa, na Hrvaškem so cene regulirane na celotnem območju države. Za zeleni prehod je slovenska vlada napovedala milijardo evrov vreden sveženj investiranja v sončne elektrarne.
In hrana? Medtem ko so na Hrvaškem cene osnovnih živil znižali za 30,24 odstotka in jih omejili, bo slovenska vlada do 31. marca 2023 izvajala program primerjave maloprodajnih cen za 15 osnovnih skupin živil. Za to bodo zunanjemu izvajalcu plačali blizu 50 tisoč evrov. V Sloveniji je povsem drugače tudi pri draginjskih dodatkih. Medtem ko so za te na Hrvaškem namenili 152,02 milijona evrov, je slovenska vlada te določila pri 22,1 milijona evrov. Prejelo ga bo le okoli 71 tisoč državljanov, odločitev o prejemnikih je nerazumna. Velike družine dodatka ne bodo deležne, prejeli pa ga bodo pari brez otrok. Za otroke niso določili nobenega dodatka, prav tako ne za mlade in študente.
Za pomoč kmetijstvu in ribičem bo slovenska vlada sklep šele sprejela, pomoč naj bi znašala 22,5 milijona evrov. Za delojemalce in delodajalce so namenili 18 milijonov evrov, zvišali so stopnje neobdavčenih prejemkov za povračilo prevoza na delo in prehrane na delu. Na Hrvaškem so delojemalcem in delodajalcem namenili 76,9 milijona evrov. Kaj pa javni prevoz? V Sloveniji so samo zvišali povračilo zneska trošarin za prevoznike v javnem potniškem prometu, znesek ni znan. Na Hrvaškem pa so za to namenili 10 milijonov evrov. Slovenska vlada v nasprotju s hrvaško podjetjem ne omogoča niti kreditov in poroštev državne banke.
Razlike so zelo očitne
Primerjava med Slovenijo in Hrvaško pa pokaže, da po ukrepih sta med seboj oddaljeni svetlobna leta. Hrvaški ukrepi so zelo podobni tistim, ki jih je sprejemala vlada Janeza Janše. Slovenska vlada pa gre v maniri svoje levičarske agende svojo pot.
Vida Kocjan