Putin po pogovorih z Erdoganom: Dosežen napredek glede izvoza ukrajinskega žita

20.28 Putin po pogovorih z Erdoganom: Dosežen napredek glede izvoza ukrajinskega žita

Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes v Teheranu sestal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Razpravljala sta o Siriji, vojni v Ukrajini in izvozu ukrajinskega žita. Pri tem se je Putin zahvalil turškemu predsedniku za posredovanje v pogovorih o izvozu žita in dejal, da je bil dosežen določen napredek.

"Rad bi se vam zahvalil za vsa vaša prizadevanja. Z vašim posredovanjem smo v pogovorih o izvozu žita napredovali. Vseh vprašanj še nismo rešili, vendar je dobro že to, da je prišlo do premikov," je Putin po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Erdoganu.

Vladimir Putin has arrived in Tehran on his second visit outside Russia since the start of the Ukraine war. He will hold talks with his Turkish and Iranian counterparts on Syrian conflict and Ukrainian grain export deal - The Guardian. pic.twitter.com/7ZLE6WPvZO

— UkraineWorld (@ukraine_world) July 19, 2022

Erdogan je medtem izrazil upanje, da bodo pogovori o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč uspešni in pohvalil konstruktivno odnos Rusije do tega vprašanja, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Med zadnjimi pogajanji v Istanbulu je bilo stališče ruske strani zelo pozitivno in konstruktivno. O rezultatu, ki ga bomo dobili po današnjih pogajanjih, pa bodo nedvomno razpravljali po vsem svetu," je še dodal.

Predsednika sta razpravljala tudi o konfliktu v Siriji in na Kavkazu, pri čemer je Putin dejal, da se razvijajo obetavni dvostranski projekti. Turčija in Rusija sta sicer na nasprotnih straneh v Siriji in Libiji, tekmujeta za vpliv na južnem Kavkazu, turška bojna brezpilotna letala pa podpirajo ukrajinsko vojsko.

Putin se je danes že sestal z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem. Sledilo pa bo tudi srečanje z vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem. Obisk Irana, ki je šele drugi obisk Putina v tujini od začetka invazije na Ukrajino, je priložnost za nadaljnjo poglobitev vezi z Iranom, ki je eden redkih preostalih mednarodnih zaveznikov Rusije.

14.41 Čistka med ukrajinskimi vohuni: zaradi pomoči Putinu "padajo glave"

Danes smo že poročali, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v ponedeljek odpustil 28 uslužbencev tajne službe SBU na različnih ravneh organizacije, pri čemer je kot razlog navedel nezadovoljive delovne rezultate, danes pa je odpustil še več visokih uslužbencev.

Zelenski je danes odpustil tudi štiri regionalne vodje v regiji Sumi, Dnepropetrovsk, Zakarpatje in Poltava ter vodjo SBU v Žitomiru. Imenoval je tudi novega regionalnega vodjo v Harkovu, kjer je bil položaj od konca maja nezaseden, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Z odlokom, ki je bil objavljen danes, je z mesta namestnika vodje ukrajinske varnostne službe SBU razrešil Volodimirja Horbenka. Vodjo SBU Ivana Bakanova in generalno državno tožilko Irino Venediktovo je Zelenski s položaja razrešil v nedeljo, parlament v Kijevu pa je odločitev potrdil danes.

14.10 Tako bi Bruselj oborožil Evropo: Za začetek 500 milijonov za orožje

Evropska komisija je danes sprejela predlog o vzpostavitvi mehanizma, ki bi državam članicam omogočil skupne nakupe orožja v vrednosti 500 milijonov evrov. S tem bi EU "naslovila kritične potrebe po orožju in opremi, ki so posledica ruske agresije na Ukrajino".

Instrument za krepitev obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) bi v naslednjih dveh letih črpal sredstva iz proračuna EU in državam pomagal nadomestiti zaloge orožja, potem ko so se te v številnih članicah EU izpraznile zaradi pošiljk v Ukrajino.

Evropska komisarka za konkurenco in izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager je dejala, da so "članice sprejele drzne ukrepe in Ukrajini poslale nujno potrebno opremo za obrambo. EU jim bo v duhu solidarnosti pomagala obnoviti te zaloge s spodbujanjem skupnih javnih naročil".

"Države EU so črpale iz svojih zalog streliva, lahkega in težkega topništva, protiletalskih in protitankovskih obrambnih sistemov ter celo oklepnih vozil in tankov," je dodal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.

"To je ustvarilo dejansko ranljivost, ki jo je zdaj treba nujno odpraviti," je opozoril. Instrument naj bi po navedbah Evropske komisije spodbudil skupne nakupe orožja v sodelovanju med članicami EU, s tem pa omogočil prihranke pri stroških.

Poraba za obrambne zmogljivosti v Evropi se med 27 državami članicami EU zelo razlikuje in ni usklajena, kar je povzročilo določene kritike, da se sosednje države pogosto medsebojno spopadajo za naložbe, to pa posledično zvišuje cene.

Že leta potekajo tudi razprave o tem, ali bi se morala EU bolj poenotiti glede obrambnih vprašanj. Države članice, od katerih je večina tudi v zvezi Nato, se pogosto niso želele strinjati z ukrepi za usklajevanje vojaških zmogljivosti na ravni Unije.

V zadnjih letih pa so se na pobudo Francije okrepile ambicije glede skupne obrambe EU, vključno z vzpostavitvijo evropskega obrambnega sklada, ki zagotavlja sredstva v višini 8 milijard evrov za obdobje 2021–2027.

Če bo novi instrument EDIRPA potrjen, bo torej omogočal usklajene nakupe orožja – pod pogojem, da bo sodeloval konzorcij vsaj treh držav članic, nakupi pa naj bi bili namenjeni zagotavljanju najnujnejših obrambnih potreb. Evropska komisija je sporočila, da računa na hitro sprejetje predloga, da bi lahko instrument začel delovati že do konca leta 2022.

13.31 Ukrajinska prva dama na obisku v ZDA

Prva dama Ukrajine Olena Zelenska se mudi v ZDA, kjer se je v ponedeljek sestala z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, danes pa se bo pogovarjala s svojo kolegico Jill Biden, je sporočila Bela hiša. V sredo naj bi imela govor pred kongresom, poroča britanski BBC.

Fotogalerija

1 / 3

Zelenska sicer nima uradne funkcije v ukrajinski vladi, vendar si po skoraj petih mesecih vojne Ukrajina želi na vsak način pridobiti dodatno vojaško in politično podporo ZDA. Kongres je državi, ki jo je 24. februarja napadla Rusija, sicer že odobril skoraj 40 milijard dolarjev pomoči, ki naj bi bila v celoti dodeljena do konca septembra.

Zelenska se je v ponedeljek sestala tudi z vodjo ameriške agencije za mednarodni razvoj Samantho Power. Agencija je za podporo ukrajinski vladi in humanitarne potrebe namenila več milijard dolarjev, prizadeva pa si tudi za reševanje globalne prehranske krize, ki jo je še poglobila ruska vojna.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že marca v videonagovoru nagovoril oba domova ameriškega kongresa in tudi takrat zaprosil za več opreme in pomoči.

13.19 Eksplozije v Hersonu: so Ukrajinci zadeli pomemben most?

The Antonovskiy Bridge in Kherson has been struck by Ukrainian artillery fire this morning. This is the main bridge across the Dnipro river linking Kherson city with the rest of the Oblast. pic.twitter.com/Y5SyXILH4d

— Kyle Glen (@KyleJGlen) July 19, 2022

Pojavljajo se informacije o eksplozijah v zasedenem Hersonu. Ena od še vedno nepreverjenih slik naj bi zjutraj kazala na ukrajinski napad na ključnem mostu v okupirani regiji Herson. Most Antonovski v Hersonu naj bi zjutraj zadeli ukrajinski izstrelki. To je tudi glavni most čez reko Dniper, ki povezuje mesto Herson s preostalim delom regije.

📽️Ukrainian forces targeted Antonovskiy Bridge near #Kherson. #UkraineRussiaWar pic.twitter.com/OUtAOw9CQw

— MilitaryLand.net (@Militarylandnet) July 19, 2022

11.34 Prepovedana ruska televizija Dožd začela oddajati iz tujine

Ruska televizija Dožd, ki je marca prenehala delovati, je v ponedeljek znova začela oddajati iz Latvije. Prek svojega kanala na YouTubu je oddajala informativni program, ki ga je vodil glavni urednik Tihon Dzjadko. TV Dožd se je bila primorana preseliti zaradi okrepljenih pritiskov ruskih oblasti na neodvisne medije po invaziji na Ukrajino.

Tako kot več drugih medijev se je tudi Dožd odločil za selitev v baltsko sosedo. S televizijske postaje, katere ime v prevodu pomeni dež, so sporočili, da ima medij licenco za oddajanje v Evropski uniji in studie v Amsterdamu, Parizu in Tbilisiju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes morajo imeti ruski državljani bolj kot kadarkoli prej dostop do neodvisnih informacij," so na televizijski postaji zapisali v izjavi in dodali, da konflikt uničuje ukrajinska mesta in prihodnost Rusije.

V Rusiji so se neodvisni mediji in organizacije po invaziji na Ukrajino znašli pod vse večjim pritiskom. Dožd se je za prekinitev delovanja odločil, potem ko so oblasti blokirale njegove oddaje, ki so vsebovale kritično poročanje o vojni, ki jo moskovske oblasti vztrajno opredeljujejo kot posebno vojaško operacijo.

Podobne prepovedi so v veljavi tudi za druge neodvisne medije, številni novinarji pa so zato odšli v izgnanstvo, da bi se izognili možnosti obtožbe v skladu z novim zakonom, ki za objavo lažnih informacij o ruski vojski predvideva do 15 let zaporne kazni.

Televizija Dožd, ki je začela delovati leta 2008, je aktivno poročala o ruski opoziciji in protestnih gibanjih. Leta 2021 je bila v skladu z zakonodajo o tujih agentih podvržena strogim upravnim omejitvam in sta ji grozili visoka denarna kazen ter prepoved delovanja.

11.17 Zelenski odpustil še 28 uslužbencev tajne službe

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek odpustil še 28 uslužbencev tajne službe SBU na različnih ravneh organizacije, pri čemer je kot razlog navedel nezadovoljive delovne rezultate, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zelenski je zaradi domnevne izdaje že v nedeljo razrešil vodjo te varnostne službe.

Poleg vodje varnostne službe Ivana Bakanova, je Zelenski odstavil tudi generalno državno tožilko Irino Venediktovo. Kot razlog je navedel številne primere domnevnih izdaj med ukrajinskimi uradniki kazenskega pregona.

Po besedah Zelenskega je v državi odprtih 651 kazenskih zadev zaradi obtožb veleizdaje ter sodelovanja in pomoči Rusiji s strani ukrajinskih uradnikov, med njimi uslužbencev tožilstva, preiskovalnih organov in pripadnikov varnostnih agencij.

Med temi je tudi 60 primerov uradnikov, ki so ostali na ozemljih pod rusko zasedbo, je povedal Zelenski. Za začasnega vodjo varnostne službe je v ponedeljek imenoval dosedanjega namestnika, 39-letnega Vasila Maljuka.

Bakanov, ki velja za tesnega sodelavca Zelenskega in njegovega prijatelja še iz časa otroštva, je varnostno službo SBU z več kot 30 tisoč zaposlenimi vodil od leta 2019. Po poročanju medijev 47-letni Bakanov kot nestrokovnjak med zaposlenimi ni imel avtoritete, še navaja dpa.

9.51 Britanska obveščevalna služba: Rusi imajo dilemo

Rusija se bojuje za ohranitev učinkovite ofenzivne bojne moči, to pa naj bi postajala vse večja težava, je v svojem novem obveščevalnem poročilu zapisalo britansko ministrstvo za obrambo.

Poudarili so še, da se Rusi spopadajo z resnim pomanjkanjem sil, zato so pred dilemo, ali naj napotijo svoje vojake v Donbas ali pa se raje posvetijo obrambi pred ukrajinskimi protinapadi v jugozahodnem predelu Hersona.

6.54 ZDA o največji kadrovski čistki Ukrajine: Nadaljujemo izmenjavo obveščevalnih podatkov

Združene države bodo Ukrajini še naprej zagotavljale obveščevalne podatke po nedavnih kadrovskih spremembah v notranjem krogu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je povedal ameriški State Department.

Zelenski je v največji notranji čistki v Kijevu od začetka vojne odstavil vodjo ukrajinske obveščevalne službe in glavno tožilko, pri tem pa navedel, da dvojica ne izkoreninja ruskih vohunov.

Zelenski je pojasnil, zakaj je zamenjal vodjo državne varnostne službe Ivana Bakanova in generalno državno tožilko Irino Venediktovo. Dejal je, da več kot 60 njihovih zaposlenih dela proti Ukrajini na ozemlju, ki ga zaseda Rusija. Dodal je, da je bilo zabeleženih 651 kazenskih postopkov v zvezi z visoko izdajo.

6.21 Putin na obisk v Teheran

V Kremlju so ob najavi Putinovega obiska prejšnji teden sporočili, da se bodo srečali voditelji držav, ki jamčijo za mirovni proces v Siriji.

Rusija, Turčija in Iran so ključni akterji vojne v Siriji, ki traja že od leta 2011. Moskva in Teheran podpirata režim Bašarja al Asada, medtem ko je Ankara na strani upornikov. Trojica držav je leta 2017 sprožila tako imenovani proces iz Astane, katerega cilj naj bi bila vzpostavitev miru v Siriji.

Turčija je konec maja sprožila novo operacijo na severu Sirije, kjer si prizadeva vzpostaviti varnostno območje ob meji. V Moskvi in Teheranu so ofenzivo kritizirali.

Erdogan in Putin bosta imela v Teheranu tudi dvostransko srečanje, prvo od začetka vojne v Ukrajini. Turčija, ki je članica Nata, si že dlje časa prizadeva posredovati med Moskvo in Kijevom.

Med drugim v Turčiji potekajo pogovori Rusije in Ukrajine o deblokadi izvoza ukrajinskega žita, na katerih naj bi dosegli določen napredek. Po napovedih Kremlja naj bi predsednika govorila o mehanizmih, ki bi omogočili izvoz žita iz Ukrajine.

Novice Erdogan grozi Finski in Švedski: Vidimo, da še nista izpolnili svojih obljub

Novice Tako je Rusija rešila "problem" milijona Ukrajincev na okupiranih območjih