MOL je namenila 674.000 evrov za plačilo morebitnih dodatnih arheoloških raziskav in za tako imenovano študijo HIA (Heritage Impact Assessment), ki presoja vpliv načrtovanega gradbenega posega na svetovno dediščino, v konkretnem primeru gre za vpliv na Plečnikovo dediščino na območju tržnice, ki je od leta 2021 uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine (Vanja Brkić, Dnevnik, 29. 3. 2023, podžupan Rok Žnidaršič). Zakaj razmetavanje občinskega denarja za privolitev Unesca za gradnjo garaž? Varovanje Plečnikovih mojstrovin je predvsem naša, slovenska dolžnost.
V članku z naslovom Kaj se dogaja na Vodnikovem in Krekovem trgu (Dnevnik, 15. 5. 2023) sva opozorila na izjavo župana Jankovića, da»bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice«. Prenova tržnice ne potrebuje garaže pod tržnico. Projekt garažne hiše se torej ukine, na Vodnikovem in Krekovem trgu pa ostanejo še trije med seboj povezani projekti: tržnica brez garaž na območju izven nekdanjega samostana, srednjeveški muzej in predstavitev vzhodnega mestnega obzidja. Tistih 674.000 evrov, kar je sicer pretiran strošek za študijo vpliva na Plečnikovo dediščino, pa zadostuje za projektiranje sanacijskih ukrepov Mahrove hiše, tržnice brez garaž, srednjeveškega muzeja in predstavitev vzhodnega mestnega obzidja.
Prenova tržnice (brez garaž) pa je sicer vsekakor potrebna. S tem se strinja tudi iniciativa Tržnice ne damo. Že maja 2017 je novinarka Vanja Brkić posredovala Mestni občini Ljubljana najin predlog modernizacije tržnice brez garaž. Opis programa, ki ga opisuje naš podžupan (Delo, 25. 3. 2023), da »bodo imeli prodajalci ustrezne razmere za prodajo, da bodo urejeni odpadki in embalaža, da bodo lahko v hladilnici hranili prodajne artikle in da bodo njihovi kombiji nekje parkirani, in ne nazadnje, da bi končno lahko uredili sodobno pokrito tržnico v pritličju Mahrove hiše«, je vzet iz najine zasnove tržnice brez garaž iz leta 2017. Ne strinjava se samo s kolesarnico v obstoječih prostorih v polkleti Semenišča. Predlagava parkiranje koles na Krekovem trgu. Posodobitev tržnice zajema statično sanirano pritličje in klet Mahrove hiše s pokrito tržnico v pritličju. Kletne površine se razširijo na območje izven nekdanjega frančiškanskega samostana in povežejo s kletnimi prostori Plečnikove tržnice.
Na prostoru pred obzidjem in Mahrovo hišo je bil nekoč frančiškanski vrt z vodnjakom, kasneje pa prvi botanični vrt na območju Avstro-Ogrske monarhije. Ta prostor oblikujeva s pergolo in rekonstrukcijo nekdanjega vodnjaka kot del odprte tržnice.
Že leta 2009 sva županu Jankoviću predstavila tudi idejno zasnovo srednjeveškega muzeja na mestu Barbakana in Kloštrskih vrat na Krekovem trgu. Predlog je župan sprejel in želel nadaljnje študije, ki sva jih posredovala. Leta 2016 sva predstavila zaščito in predstavitev vzhodnega obzidja srednjeveške Ljubljane. Projekt je podprla mednarodna organizacija EWT (European Walled Towns) s pismom podpore Zoranu Jankoviću in ministru za kulturo. Oba projekta sta funkcionalno povezana z posodobitvijo tržnice. Gospoda župana sva povabila v Stockholm na ogled srednjeveškega muzeja in prenovljene tržnice brez garaž v četrti Östermalm, a odziva ni bilo. O projektu muzeja in zaščite in predstavitve srednjeveških ostalin na Vodnikovem in Krekovem trgu pa ni več nobenega govora.
Kaj se skriva pod ploščadjo tržnice, kjer so še ohranjene kleti nekdanjega samostana, je arheologom in stroki znano iz arhivskih virov frančiškanov. 280 umrlih v 19 grobnicah pod tlakom tržnice je sklenilo pogodbe s Frančiškani in drago plačalo za mir v grobnicah na območju nekdanjega samostana. Pogodbena obveznost še vedno velja, tudi pravica do neoskrunjenega groba.
Garažna hiša, ki bi uničila tudi zadnjo še ne vandalizirano srednjeveško arheološko področje v Ljubljani, je nepotrebna. Arheološka dediščina našega mesta se je v zadnjih petnajstih letih sistematično uničevala. Izgubili smo najpomembnejše najdišče koliščarjev na Špici v samem mestu, izgubili smo muzej Emone, ki je postal Chopinov podhod, v nevarnosti so zadnje do danes ohranjene srednjeveške ostaline na Krekovem/Vodnikovem trgu, kar je v popolnem nasprotju s strategijo razvoja kulture v MOL 2020–2027 v povezavi s kandidaturo MOL za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025.
Gospoda župana in gospoda podžupana prosiva, da sporoči, kaj se sploh dogaja na Vodnikovem/Krekovem trgu in kakšni so načrti za realizacijo tržnice brez garaž, za srednjeveški muzej in za predstavitev vzhodnega mestnega obzidja z Barbakanom in Kloštrskimi vrati.
Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana