Sreda, 7. 6. 2023, 11.51
10 mesecev, 2 tedna
Poziv k uvedbi obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
"Le z znanjem RIN bomo opolnomočeni prebivalci Slovenije lahko snovalci, ne le sledilci digitalne sedanjosti in prihodnosti. Zato pozivamo, da v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli kot enega nujnih ukrepov prioritetno opredelite uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole," so v javnem pismu pozvali odločevalce.
Partnerstvo za spremembe, nacionalna platforma sodelovanja, podpira reformo šolstva, a hkrati opozarja, da vlada napoveduje necelovite spremembe. V javnem pismu so pozvali k uvedbi računalništva in informatike (RIN) kot obveznega predmeta v osnovne in srednje šole.
Poziv predsedniku vlade Robertu Golobu, ministru za vzgojo in izobraževanje Darju Feldi, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter vodjem poslanskih skupin državnega zbora utemeljujejo s prepričanjem, da je ključnega pomena, da vse spremembe v vseh družbenih podsistemih podprejo enega glavnih strateških ciljev Republike Slovenije, ki je preoblikovanje v pametno, trajnostno in vključujočo družbo ter gospodarstvo.
"Evropska komisija je leta 2021 predstavila vizijo in poti za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje temelji na štirih glavnih področjih: znanja in spretnosti, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba podjetij in digitalizacija javnih storitev. Vse to pa ne bo mogoče brez prvega, torej znanja in veščin," pišejo v pismu.
Glavni cilj Digitalnega kompasa je, da bo imelo do leta 2030 vsaj 80 odstotkov vseh odraslih prebivalcev Evropske unije osnovne digitalne veščine. Nadaljnji cilj je 20 milijonov novih strokovnjakov za IKT, vključno z veliko več strokovnjakinjami. Evropska komisija priporoča, da mora biti ena od prioritet držav članic ta, da pospešijo svoj pristop k povečanju digitalnih znanj in veščin na naslednje načine: s spodbujanjem medpredmetnih pristopov na vseh ravneh izobraževanja, kar pomeni, da bi morali digitalne veščine vključiti v vse predmete, z uvedbo samostojnega predmeta (naj opozorimo, da smo ena redkih držav, ki tega nima) in z združevanjem vseh, ki imajo vlogo pri pomoči ljudem za pridobivanje digitalnih veščin, torej učitelji in podjetja, starši in družine, pišejo v nadaljevanju.
Uspešni bomo le z razumevanjem digitalne tehnologije
"Osnovna in napredna digitalna znanja ter spretnosti so ključni za krepitev naše kolektivne odpornosti kot družbe: le digitalno opolnomočeni in sposobni državljani ter visoko usposobljena delovna sila na digitalnem področju imajo lahko usodo v svojih rokah in zaupajo svojim sredstvom, vrednotam in odločitvam. Digitalna preobrazba je tisti proces, ki najbolj zaznamuje začetek 21. stoletja," so prepričani.
Digitalna tehnologija je vstopila v vsako človekovo dejavnost – prostočasno ali službeno, tehnično ali umetniško. Posameznik in družba bosta uspešna zgolj in le, če bomo razumeli in obvladovali digitalno tehnologijo. Pri tem je poudarek na razumevanju in obvladovanju in nikakor zgolj na rabi, še pozivajo v javnem pismu.
"Le z znanjem s področja računalništva bomo kreatorji in ne le potrošniki; digitalne kompetence so namreč povezane s tehnologijo, računalništvo pa je povezano z naravoslovjem. RIN je mlada temeljna znanstvena veda. Kot splošnoizobraževalni predmet je usmerjen v pridobivanje in razvijanje temeljnih znanj računalništva in informatike, logičnega razmišljanja ter spretnosti in oblikovanja stališč in odnosa, kar učencem omogoča aktivno in odgovorno življenje oziroma delovanje v sodobni družbi (npr. reševanje problemov, argumentirano presojanje, kritično razmišljanje itd.)," še razložijo med drugim.
- računalniški sistemi,
- podatki in analiza,
- algoritmi in programiranje,
- omrežja in internet ter
- učinki računalništva in informatike.
Delovna skupina ima že pripravljene rešitve
Temeljna znanja s teh področij omogočajo razumevanje, obvladovanje in posledično premišljene odločitve o digitalnih tehnologijah, kot so, na primer, umetna inteligenca, vključno z vsemi aplikacijami, kot je ChatGPT (z znanji s področij podatkov in analize), kibernetska varnost (omrežja in svetovni splet), veriženje blokov in kriptovalute (algoritmi in programiranje), pa tudi o vplivu digitalne tehnologije na družbo in obratno (učinki RIN).
"Skupina RINOS, strokovna delovna skupina za vključitev temeljnih vsebin RIN v slovensko šolstvo, ima številne odgovore in že postavljen kurikulum ter potrebne rešitve in dinamiko uvajanja predmeta RIN v slovenske osnovne in srednje šole. Prav tako imajo rešitve na področju pridobivanja in izobraževanja ustreznega kadra in obstoječih učiteljev. Ker v slovenskem prostoru takšnega predmeta nimamo, imajo dijaki in študenti težave tudi na univerzitetnem, visokošolskem strokovnem in tudi poklicnem študiju, saj morajo vsaj 10 odstotkov pa tja do 20 odstotkov časa pri predmetih nameniti zapoznelemu pridobivanju temeljnih znanj RIN," so še navedli v pismu.
Govorijo o vseh študijih in področjih šolanja, od družboslovja do inženirstva, od umetnosti do naravoslovja. Vrstniki v tujini lahko ta čas med študijem namenijo poglabljanju znanja. Slovenska mladina je tako v neprimerno slabšem položaju kot vrstniki, navajajo, enako pa velja tudi za slovensko gospodarstvo in družbo kot celoto.
"Slovensko gospodarstvo opozarja, da letno potrebuje vsaj 5.000 novih IKT-strokovnjakov. Ne gre pa le za IKT-strokovnjake v ozkem smislu, ampak strokovnjake različnih področij s primernim temeljnim znanjem RIN. Poleg prepada v znanju slovenskih diplomantov v primerjavi s tujimi je očiten tudi nastanek prepada med mladimi v Sloveniji. Ker znanja RIN ni mogoče pridobiti v javni šoli, bodo izobraževanja RIN deležni le premožnejši, kar bo številne postavilo v deprivilegiran položaj," pišejo pristojnim.
Mladih po njihovem mnenju ne smemo obsoditi na drugorazrednost v digitalnem svetu 21. stoletja, prav tako pa moramo gospodarstvu in družbi omogočiti, da ostanemo konkurenčni in pripravljeni na vse izzive digitalne dobe.
