DL: Priznanje lahko tudi kazen - Razvitejšim država primakne manj denarja

7.4.2024 | 13:40

Simbolna slika (Foto: S. Š.)

Med občinami JV Slovenije in Posavja najrazvitejša MO Novo mesto – Na eni strani je to priznanje, na drugi strani pa tudi kazen – Skerbiš: Več kot delamo, manj smo razviti – Nižji koeficient ne prinaša vedno višjega državnega sofinanciranja – Po mnenju Prebiliča metodologija za izračun koeficienta ni najbolj posrečena

Ministrstvo za finance je določilo koeficiente razvitosti občin, ki veljajo za letošnje in naslednje leto ter so podlaga za določanje obsega financiranja naložb iz državnega proračuna. Najvišji koeficient je bil znova izračunan občinama Komenda in Trzin, sledijo Domžale, Novo mesto, Šoštanj, Cerklje na Gorenjskem … Občine z višjim koeficientom so upravičene do manjšega deleža državnega sofinanciranja, občine z nižjim koeficientom pa do višjega.

Koeficiente Ministrstvo za finance izračuna na vsaki dve leti na podlagi kazalnikov, ki se nanašajo na razvitost, ogroženost in na razvojne možnosti občine. Med drugim upošteva tudi bruto dodano vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, število delovnih mest, število delovno aktivnega prebivalstva, indeks staranja prebivalstva, stopnjo registrirane brezposelnosti in delovne aktivnosti, oskrbljenost z dobrinami in s storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 in poseljenost posamezne občine.

Komenda s koeficientom 1,34 in Trzin z 1,32 bosta tako upravičena do le 50-odstotnega sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Do 60-odstotnega sofinanciranja ima pravico 11 občin, do 70-odsotnega sofinanciranja 36, do 80-odstotnega 76, do 90-odstotnega 53, polni obseg sofinanciranja pa pripada 34 občinam.

PO DRUGI STRANI TUDI KAZEN

Kako so se uvrstile občine, ki jih pokriva Dolenjski list? Na 4. mestu najdemo Novo mesto, ki je tudi najvišje uvrščena mestna občina. Njen koeficient znaša 1,24, kar je nekoliko manj kot pred dvema letoma, ko je znašal 1,29. Trebnje je na 11. mestu in je ohranilo koeficient 1,21, Ivančna Gorica (1,19) je na 14. mestu, Straža (1,17) je 19., Krško (1,13) je 30., Mirna Peč (1,12) 33., Metlika (1,01) je 106., Kočevje (0,86) pa je na primer šele 186.

V Mestni občini Novo mesto so ponosni, da so po teh merilih med najrazvitejšimi slovenskimi občinami. Po eni strani je to priznanje, po drugi pa je tudi kazen. »Koeficient razvitosti je nerazumljivo opredeljen tudi kot merilo za višino sofinanciranja naložb občin iz državnega proračuna, pri čemer najuspešnejše in najrazvitejše občine kaznuje in nam posledično zagotavlja manjši delež državnih sofinancerskih sredstev. Posebej ob dejstvu, da občine od uspešnega gospodarstva nimamo nobenega neposrednega finančnega učinka, investicijskih potreb in interesov občanov pa imamo enako kot vse druge občine. Tako država sporoča, da je uspeh negativen. Razumljivi so solidarnostni mehanizmi, s katerimi se spodbuja gospodarski in družbeni razvoj manj razvitih območij, zagotavljanje osnovne cestne in komunalne infrastrukture pa prav gotovo ne spada v to kategorijo. Okolja z razvitim gospodarstvom imajo celo večje potrebe po vlaganju v ceste in preostalo infrastrukturo. Zato je uporaba koeficienta razvitosti za zniževanje državnega sofinanciranja razvojno nesmiselna, saj država ne podpira tistih, ki v največji meri polnijo državni proračun,« so kritični v kabinetu novomeškega župana Gregorja Macedonija.

POTRDITEV, DA GREDO V PRAVO SMER

Precej visoko je na tej lestvici razvitosti občin tudi Straža, ki je ohranila enak koeficient kot pred dvema letoma. »Smo prijetno presenečeni, da smo na 19. mestu. To je še ena potrditev, da delamo dobro in se razvijamo v pravo smer. Tudi v prihodnje bomo stremeli k temu in si prizadevali za še večji napredek občine. Se pa zavedamo, da bo naš odstotek sofinanciranja iz državnega proračuna nižji, kar pomeni, da bomo morali sami zagotoviti več denarja,« je povedal župan Dušan Krštinc.

SKERBIŠ: VEČ DELAMO, MANJ SMO RAZVITI

Glede na številne naložbe v zadnjih letih smo višje od 67. mesta pričakovali občino Mirna, saj je pred njo tudi sosednja občina Šentrupert, ki se je v zadnjem obdobju bolj kot z novimi projekti ukvarjala s poplačilom dolgov iz preteklosti. »Nič nas ne moti, da smo po teh merilih Ministrstva za finance na tem mestu. Zaradi tega smo po drugi strani upravičeni do 80-odstotnega sofinanciranja iz državnega proračuna. Mirna se v zadnjih letih hitro razvija, zasebni investitorji so zgradili štiri stanovanjske bloke, enega pa še gradijo. Predvidene so nove stanovanjske soseske, zato smo se lotili ureditve novega vrtca. Prenovili smo kulturni dom, veseli pa nas, da država gradi obvoznico, ki bo razbremenila ozko središče kraja. A očitno je tako, da več kot delamo, manj smo razviti,« je njihovo mesto na lestvici komentiral župan Dušan Skerbiš.

NIŽJI KOEFICIENT NE PRINAŠA VIŠJEGA SOFINANCIANJA

Nad izračunom koeficienta razvitosti občin so presenečeni tudi v šentjernejski občini, ki se v zadnjih letih razvija na vseh področjih, na lestvici pa so pristali na 146. mestu. Kot pravijo na občini, so Ministrstvo za finance zaprosili za podrobnejše informacije, da bodo lahko videli, pri katerih kazalnikih najbolj odstopajo od slovenskega povprečja.

Tolažijo se lahko vsaj s tem, da bodo upravičeni do višjega deleža državnega sofinanciranja. A kot poudarja mag. Irena Starič, vodja občinskega oddelka za javne finance, se sredstva za investicije delijo na podlagi javnih razpisov, pri čemer je eden izmed ponderjev običajno tudi koeficient razvitosti, vendar pa ne gre za pretežni vpliv na višino sofinanciranja. »Običajno je pri razpisih že določena maksimalna višina sofinanciranja na projekt ne glede na koeficient razvitosti. Če bi sofinancirali v deležu, kot izhaja iz koeficienta, bi bilo za prejemnike vsekakor ugodneje,« še poudarja Starič.

METODOLOGIJA NI NAJBOLJ POSREČENA

Bolj pri dnu lestvice se nahaja Občina Kočevje. Župan Vladimir Prebilič ocenjuje, da metodologija za izračun koeficienta ni najbolj posrečena. »Ta metodologija je za našo občino zelo nehvaležna, ko se upošteva indeks staranja prebivalstva, poseljenost občine – po površini smo največja slovenska občina – in drugo. Vse to nas pri tem izračunu zelo tepe. Lahko pa postrežem z drugimi informacijami. V tem času, ko se je ta metodologija postavljala, se je proračun občine povečal za 2,5-krat, lotili smo se za približno 130 milijonov občinskih investicij, znižali brezposelnost, če odmislimo romsko populacijo, znižal se je razkorak na področju dodane vrednosti zaposlenega, zdaj je samo še 8 odst. za slovenskim povprečjem. Imamo pa kar velik primanjkljaj na področju plač oz. plačne politike. V naši občini je malo javnega sektorja, ki je načelno dobro plačan. Zavedamo pa se, da je razkorak med nami in povprečjem še vedno velik. Veliko je bilo narejenega, smo pa še daleč od tam, kjer želimo biti,« je dejal Prebilič.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

Rok Nose