Je prva Rimljanka, ki so jo upodobili na kovancih. Z razlogom. Bila je aristokratka, med drugim poročena z Markom Antonijem; šlo je za njeno tretjo poroko. Imela je velik politični vpliv, njen glas pa so v javnosti poslušali. Ime ji je bilo Fulvia. Njeno življenje bilo kratko, saj je pri 43 letih umrla 40 let pred Kristusom, a jo v povezavi z Rimljani kljub temu omenjajo še danes. Kaj potem zapisati za drugo fulvio. Lancio fulvio. Ta je namreč živela zgolj 13 let (1963–1976), njena povezava z Rimljani pa je očitna. Ime je namreč dobila po cesti Fulvii, ki se je vila od Tortona do Torina, pod njeno obliko pa se je podpisal tedaj manj znani Antonio Fessia. Ob splavitvi je veljala za lepotico na štirih kolesih.
Za njeno predstavitev so izbrali ženevski salon, bila pa je na voljo v treh različicah, kot štirivratna limuzina, dvovratni kupe in pa tako imenovani fastback kupe, za katerega so bili zadolženi pri Zagatu. Pogon je imela speljan na prednji kolesi, za razliko od predhodnice appie, ki je imela zadnjega, motor pa je bil vgrajen pred menjalnikom. Za diskaste zavore so poskrbeli pri Dunlopu. Osnovni motor je imel prostornino 1,1 litra in moč 57 konjev (43 kW), zmogljivejši pa 1,2 litra in 87 konjev (65 kW). Pri čemer se je moč 4,11 metra dolge limuzine in 14 centimetrov krajšega kupeja prenašala prek 4- ali 5-stopenjskega ročnega menjalnika.
27 let po smrti fulvio skorajda znova obudili
Za fulvio (njena osnovna cena je bila 700 dolarjev, danes so kupeji naprodaj za najmanj 30 tisočakov) je bilo značilno, da so na njeni osnovi predstavili številne koncepte. Različica sport spider iz leta 1968, ki so jo predstavili v Torinu, je imela platneno streho, zunanjost je bila obarvana rdeče, na sedežih, armaturni plošči in volanskem obroču je bilo usnje, sprednja rešetka je bila črna. Le nekaj mesecev kasneje so v Ženevi predstavili še koncept berlinetta competizione, oblikoval ga je Tom Tjaarda, njena osnova je bila različica za reli. S koncepti so nadaljevali še leta 1971, poimenovali pa so ga dunja 1,6 HF, njena osnova je bil kupe. 27 let po uradni smrti fulvie jo je Lancia znova skušala obuditi v kupejevski različici, ki jo je navdahnil originalni kupe iz leta 1965. Avto sta razvijala Flavio Manzoni in Alberto Dililo, razkrili pa so ga v Frankfurtu. Prostor je imel za dva potnika, tehtal vsega 990 kilogramov, motor pa je imel moč 140 konjev (103 kW), kar je bilo dovolj za maksimalnih 213 kilometrov na uro in 8,6 sekunde pospeška do stotice. Čeprav so resno razmišljali o serijski različici, ni s tekočega traku zapeljal nikoli.
Fulvio (različico rallye 1300) so testirali tudi pri Avto Magazinu, kjer so med drugim zapisali: »Zunanjost se nam zdi zelo uspešna. To je tisto, kar si zamišljamo pod besedo kupe: kompaktno, vendar elegantno vozilo. Sedeži so udobni, čeprav malo pretrdi. Zadaj je prostora za dva otroka, vendar le za krajše razdalje. V prtljažnik lahko spravimo poleg zelo težko dostopnega rezervnega kolesa skromnejšo prtljago. Fulvio smo preizkušali s pravim užitkom, saj jo je prijetno voziti tako v mestu kot na odprti cesti. Lahko rečemo, da je zelo varno vozilo, ki se ponaša z odličnimi voznimi lastnostmi, je pa vseeno skromno pri porabi goriva. Po našem mnenju se je Lancia s tem vozilom prebila na prvo mesto med italijanskimi konstruktorji, ki trenutno ne kažejo prevelike vneme za nove modele.«
Vozne lastnosti sanjske, vožnja skozi ovinke uživaška
Je pa zato fulvia pomembno vlogo odigrala v svetu motošporta. Potem ko se je Lancia leta 1955 umaknila iz formule 1, je 10 let kasneje zapeljala na ceste na reli dirkah, in sicer pod vodstvom Cesara Fioria. Za prvo dirko so izbrali Korziko in zasedli osmo mesto. Različica HF s številnimi izboljšavami pa je bila naprodaj tudi za širšo javnost. Nadgradnja je sledila leta 1967, ko so v reli različico vgradili močnejši 1,6-litrski štirivaljnik, dirkalniku pa je s potrjeno homologacijo prižgala zeleno luč tudi FIA. Fulvie so se izkazale predvsem na domačih tleh, saj so na relijih dominirale med letoma 1965 in 1973, vrhunec pa so dosegli leta 1972, ko je Lancia postala konstruktorski svetovni prvak, in to celo dve dirki pred koncem. Nekaj posebnega je bila tudi dirkaška fulvia HF F&M. Dejansko so tri fulvie 1,6 HF preobrazili v dirkalnike, pri čemer so odrezali streho, del avta pa je bil zgolj sedež za voznika. Avto je bil tako 200 kilogramov lažji od kupeja, dirkača Sandro Munari in Rauno Aaltonen pa sta bila najhitrejša v svojem razredu. Lastnik fulvie je tudi Miki Biasion, uspešni voznik relija, ki je bil v letih 1988 in 1989 svetovni prvak, o fulvii pa je dejal: »S fulvio nisem nikoli dirkal. Zame je kot ženska, ki sem si jo vedno želel, a mi je nikoli ni uspelo zapeljati. Sem jo pa kupil za zasebno rabo in jo vozim še danes. Še vedno je na cesti briljantna, vozne lastnosti so sanjske, vožnja skozi ovinke ponuja užitke. Zdi se neverjetno, da so jo izdelali pred 60 leti.« Prvo leto so jih sicer prodali 32.000, a so se kasneje številke zmanjšale, zato so jo leta 1976 upokojili. Nasledila jo je beta, ki je bila prva lancia po prevzemu Fiata.
