Toda za rešetkami ni tako idilično. Nedavno si je v celjskem zaporu vzel življenje Samo Tadin, obsojenec na 30 let zapora zaradi umora policista julija 2015 na Ižanski cesti v Ljubljani, ko se je zaletel v policijsko vozilo in na ta način v avtomobilu ubil 33-letnega policista ter poškodoval drugega. Do dejanja naj bi prišlo zaradi maščevanja, ker mu je nekaj dni pred tem policija prepovedala približevanje nekdanji partnerici. Najprej je z obvestilom o družinskem nasilju zvabil policijske patrulje proti Igu, nato pa se je na Ižanski cesti z izposojenim avtom zaletel v prvo, ki je hitela na pomoč, piše Tomaž Bukovec v novi številki Nedeljskega dnevnika.
V samostojni Sloveniji je bilo na 30 let zapora obsojeno 18 oseb. Predzadnji obsojeni je bil Samo Tadin, kot zadnji pa je bil aprila letos za trojni umor babice, dedka in strica na grozovit in zahrbten način obsojen 25-letni Peter Gaspeti, za katerega pa je tožilstvo predlagalo dosmrtno kazen. Ženska, obsojena na najdaljšo kazen v Sloveniji (20 let), je Kristina Mislej, ki je leta 2009 umorila svoja otroka, dveinpolletno hčerko in štiriletnega sina. Na lastno željo prestaja Mislejeva zaporno kazen v Slavonski Požegi na Hrvaškem.
V zadnjih petih letih je bilo število samomorov v zaporih relativno majhno. Od leta 2016 so tako končali trije zaporniki (2017, 2020 in 2021). Povsem drugačno sliko o problematiki samomorov pa pričarajo podatki iz omenjenih letnih poročil Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. V preteklosti je bilo v naših zaporih res bistveno več samomorov. Od leta 1995 do leta 2015 je s samomorom svoje življenje končalo 54 zapornikov. V zaporih je v tem času umrlo 124 zapornikov, kar pomeni, da je bil samomor kot vzrok za smrtnost v slovenskih zaporih kar 43-odstoten.
S samomori so povezani tudi nekateri zelo znani slovenski zaporniki. Konec maja 2006 je po 27 letih bivanja za rešetkami svoje življenje končal še ne 58-letni Metod Trobec. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ventil za vodo nad kotličkom. Le leto kasneje je v zavodu za prestajanje kazni na Povšetovi v Ljubljani naredil samomor za Trobcem eden najbolj znanih in krvoločnih morilcev Silvo Plut, ki so mu pred tem prvostopenjska sodišča izrekla za več kot 116 let zapora. Imena najbolj znanega slovenskega bančnega roparja Preddvorčana Darka Škode pa se verjetno številni ne pomnijo več. Zaradi več ropov, prvega je izvedel leta 1982, zadnjega pa leta 1987, je bil obsojen na petnajst let zapora, bolj kot po ropih pa je postal znan po svojih pobegih iz zapora. Življenjska pot ga je vodila od roparja in kriminalca do skoraj zvezdnika, žal tudi s pomočjo medijev, tako kot pri Plutu. Kasneje so ga premestili v psihiatrično bolnišnico v Ormožu in tudi od tam je pobegnil. Po trinajstih letih zapora so ga pogojno odpustili, kmalu potem pa skočil z nadvoza nad avtocesto in si tako vzel življenje.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Da smo Slovenci, se nam ni treba sramovati
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je ob 30-letnici samostojne države v velikem intervjuju povedal akademik dr. Matjaž Kmecl, kaj prinaša novi stanovanjski zakon, kaj ministrici sporoča maturantka Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije, na kaj moramo biti pozorni ob začetku poletne planinske sezone, kaj je treba storiti in česa ne, če nas piči kača – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.