V zadnjih letih vsako leto za rakom zboli več kot 15 tisoč Slovencev, torej približno 41 na dan. Več kot osem tisoč moškim in več kot sedem tisoč ženskam ter njihovim najbližjim se življenje skoraj čez noč postavi na glavo. Vedo, da jih običajno čaka dolgotrajno, neprijetno, občasno celo mučno zdravljenje. Čeprav diagnoza rak danes ne pomeni več nujno smrti, je v letu 2017 samo zaradi te bolezni v Sloveniji umrlo 6.365 ljudi. V tem istem letu pa je med nami živelo 111.696 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni.
O tem, kakšno breme je rak, priča podatek, da bosta od vseh, rojenih v letu 2017, do 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Številke, ki presunejo in ki so vsako leto večje – strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi bilo lani že 15.800 novih bolnikov.
Ker se daljša življenjska doba ljudi, raste tudi možnost, da bomo dočakali starost, v kateri je verjetnost te bolezni večja – od vseh rakavih bolnikov je, na primer, leta 2017 kar 64 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk zbolelo po dopolnjeni starosti 65 let. In ker vsi vemo, da se naša družba hitro stara, je zelo realno pričakovati, da bo število novih bolnikov iz leta v leto večje.
Kljub velikim številkam umrlih za rakom pa ta bolezen ni tista, ki povzroči največ smrti. Najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih so v Sloveniji, kot tudi v drugem razvitem delu sveta, srčno-žilne bolezni in vsako leto zaradi njih umre okoli osem tisoč ljudi. Kot pravijo na p(Nacionalnem inštitutu za javno zdravje#Nacionalni inštitut za javno zdravje), največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Poleg tega se tistim, ki preživijo, občutno poslabša kakovost življenja.
Ubija tudi alkohol, pa ne samo na cestah. V Zdravstvenem statističnem letopisu piše, da smo imeli od leta 2011 do 2017 v Sloveniji skupno 6.072 primerov smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti, to so tisti vzroki smrti, ki so stoodstotno povezani z alkoholom. To je pomenilo skoraj pet odstotkov vseh smrti v državi, več kot polovica umrlih pa je bila stara manj kot 65 let, kar pomeni prezgodnjo umrljivost. Vsak dan sta v povprečju zaradi alkohola umrli najmanj dve osebi; breme umrljivosti zaradi alkohola je še večje, če upoštevamo tudi primere smrti, kjer je alkohol posreden vzrok smrti.
COVID-19 je za nekatere res težka bolezen, za koga morda na žalost celo usodna. Toda marsikatera druga bolezen je prav tako (ali še bolj!) težka. Je torej res COVID-19 edini vreden naše pozornosti?
Oktobrska številka revije je dostopna na povezavi Viva, Medicina & ljudje; št. 332, oktober 2021