Mnenja
Komentar

Vse preveč energije posvečamo le eni bolezni (uvodnik)

Že dolgo, predolgo, se v Sloveniji vse vrti okoli COVID-19. Že več kot leto in pol vsak dan štejemo okužene, hospitalizirane, na žalost tudi umrle, se prepiramo o (ne)smiselnosti ukrepov, cepljenja …

KDO BO MOJ ZDRAVNIK 2024? GLASUJTE ZANJ!

V času, ko je glavna tema stavka zdravnikov in iz našega zdravstva prihajajo zlasti negativne informacije, želimo z akcijo Moj zdravnik opozoriti, da najboljše in najbolj srčne zgodbe ponavadi ostanejo nerazkrite. Ostanejo med zdravnikom in pacientom, za zaprtimi vrati ambulant in bolnišnic.

Akcija tako pacientom omogoča, da pokažejo na glavne akterje teh zgodb – predane zdravnice in zdravnike, ki v središče vedno postavijo bolnika.

Nagradite človečnost, srčnost, predanost in strokovnost svojega zdravnika.

Glasujete lahko  - TUKAJ!

X

Naročite se na pismo urednice - Viva

Naročite se na brezplačne e-novice o zdravju, aktualnih novicah v zdravstvu in družbi, zdravem življenju, prehrani, vzgoji, trajnostnem ravnanju in življenju nasploh.
Vaš e-naslov: *

Vaši podatki so na varnem. Časnik Finance se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanja Pisma urednice Viva ter jih ne bo posredoval tretjim osebam. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena.
08.10.2021 05:00
Čas branja: 2 min

V zadnjih letih vsako leto za rakom zboli več kot 15 tisoč Slovencev, torej približno 41 na dan. Več kot osem tisoč moškim in več kot sedem tisoč ženskam ter njihovim najbližjim se življenje skoraj čez noč postavi na glavo. Vedo, da jih običajno čaka dolgotrajno, neprijetno, občasno celo mučno zdravljenje. Čeprav diagnoza rak danes ne pomeni več nujno smrti, je v letu 2017 samo zaradi te bolezni v Sloveniji umrlo 6.365 ljudi. V tem istem letu pa je med nami živelo 111.696 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za eno od rakavih bolezni.

O tem, kakšno breme je rak, priča podatek, da bosta od vseh, rojenih v letu 2017, do 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Številke, ki presunejo in ki so vsako leto večje – strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi bilo lani že 15.800 novih bolnikov.

Ker se daljša življenjska doba ljudi, raste tudi možnost, da bomo dočakali starost, v kateri je verjetnost te bolezni večja – od vseh rakavih bolnikov je, na primer, leta 2017 kar 64 odstotkov moških in 60 odstotkov žensk zbolelo po dopolnjeni starosti 65 let. In ker vsi vemo, da se naša družba hitro stara, je zelo realno pričakovati, da bo število novih bolnikov iz leta v leto večje.

Kljub velikim številkam umrlih za rakom pa ta bolezen ni tista, ki povzroči največ smrti. Najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih so v Sloveniji, kot tudi v drugem razvitem delu sveta, srčno-žilne bolezni in vsako leto zaradi njih umre okoli osem tisoč ljudi. Kot pravijo na p(Nacionalnem inštitutu za javno zdravje#Nacionalni inštitut za javno zdravje), največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Poleg tega se tistim, ki preživijo, občutno poslabša kakovost življenja.

Ubija tudi alkohol, pa ne samo na cestah. V Zdravstvenem statističnem letopisu piše, da smo imeli od leta 2011 do 2017 v Sloveniji skupno 6.072 primerov smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti, to so tisti vzroki smrti, ki so stoodstotno povezani z alkoholom. To je pomenilo skoraj pet odstotkov vseh smrti v državi, več kot polovica umrlih pa je bila stara manj kot 65 let, kar pomeni prezgodnjo umrljivost. Vsak dan sta v povprečju zaradi alkohola umrli najmanj dve osebi; breme umrljivosti zaradi alkohola je še večje, če upoštevamo tudi primere smrti, kjer je alkohol posreden vzrok smrti.

COVID-19 je za nekatere res težka bolezen, za koga morda na žalost celo usodna. Toda marsikatera druga bolezen je prav tako (ali še bolj!) težka. Je torej res COVID-19 edini vreden naše pozornosti?

Oktobrska številka revije je dostopna na povezavi Viva, Medicina & ljudje; št. 332, oktober 2021

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Viva
Nasveti
Nasveti Hormonska kontracepcija vpliva na celo telo, ne le na menstrualni cikel

»Hormonski kontraceptivi so sintetični hormoni, ki delujejo na telo povsem drugače kot naši lastni hormoni,« opozori Petra Planinc,...

Viva
Nasveti
Nasveti Postanite eno z naravo – sejem Altermed & Flora 2024

Z nastopom pomladi se na Celjskem sejmu odpirajo vrata najbolj »zdravega« sejma v regiji – sejma Altermed & Flora. Sejem bo odprt od...

Viva
Nasveti
Nasveti Česen – kultna zdravilna rastlina

Česen bi zaradi vseh njegovih bioaktivnih snovi lahko poimenovali kar čudežna zel. V obrambi pred mikrobi je tako močan, da uničuje...

Viva
Moj zdravnik
Moj zdravnik Akcija Moj zdravnik 2024: dajmo prednost pozitivnim zgodbam

Vivina akcija Moj zdravnik letos že 28. leto zapored omogoča, da pacientke in pacienti nagradite zavzete, srčne, strokovne, odprte in...

Viva
Osebne zgodbe
Osebne zgodbe Posvojitev: »Ko mi je povedal še njegovo ime, sem vedela, da je pravi« (osebna zgodba)

»Tako živo se spomnim trenutka v gimnaziji, ko sem v nekem pogovoru rekla, da ne bom rodila. Še danes ne vem, zakaj sem takrat to...

Viva
Bolezni
Bolezni Debelost zelo poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2

V zadnjih letih opažamo vse več bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen tipa 2, povečana telesna teža ali debelost,...

Viva
Nasveti
Nasveti Kaj se ob jemanju tabletk dogaja z ženskimi reproduktivnimi organi

»Za razumevanje delovanja telesa pod vplivom hormonske kontracepcije moramo razumeti naravno delovanje menstrualnega cikla,« trdi Alison...

Viva
Nasveti
Nasveti Od deklice do ženske skozi menstrualni cikel

»Deklice se rodijo s celotno zalogo spolnih celic, medtem ko pri moških spolne celice nastajajo vsak dan,« pravi Alison Kogoj, dipl....