Čakajoč na »znanstvene dokaze«, da Bog obstaja

Afera, ki jo je sprožil ravnatelj lokalne šole v Preboldu Peter Žurej, ki zavrača testiranje in cepljenje, od ministrstva pa zahteva dokaze, da so virusi povzročitelji bolezni, je pripeljala družbo na Slovenskem tako daleč, da se je v zvezi z dvomi in znanstvenimi dokazi na socialnih omrežjih razvila živahna razprava.

Ves dan že valjam to po glavi. Šola se bo začela. Kaj lahko učitelj, ki zavrača testiranje, maske, cepljenje nauči mojega otroka? O zaupanju v znanje, znanost, o solidarnosti, družbeni odgovornosti, skrbi za sočloveka, pogumu? A moj otrok potrebuje takšno šolo? Po mojem, da ne.

— Barbara Nemec (@Bronte72) August 25, 2021

Manj resno in s kančkom cinizma se je pereče zadeve lotil tudi Jaka Šoba.

-molitve in priporočila 3 (120h)
Tega ni, ker je cerkev ločena od države

— Miha  (@MihaLjubljana) August 26, 2021

Na domnevo, kako je videti predmetnik OŠ Prebold za šolsko leto 2021/22 pod taktirko lucidnega ravnatelja, za katerega se vse bolj zdi, da mu je snov za drugo triado osnovne šole (npr. biologija – virusi) oziroma znanost španska vas, in omembo, da molitev najbrž ni predvidena izmed Žureju ljubo snovjo preprosto zato, ker je cerkev pač ločena od države, se je strumno oglasil iški kaplan.

Upam, da je to dovolj znanstveni dokaz za tistega ravnatelja iz Prebolda, da gravitacija obstaja. https://t.co/pPRFtSSp3P

— Ivan Maček Novak  (@zaslovenijo2) August 23, 2021

Kaplan Tadej Ložar je namreč v duhovitih objavah na temo o znanosti in kakšen naj bi bil predmetnik OŠ Prebold za prihajajoče šolsko leto pod vodstvom do znanosti uporniškega ravnatelja, najbrž v delu, ki zadeva molitve in priporočila 3 v obsegu le 120 ur ali pa v pripombi Miha, da ta del urnika ne bi bilo mogoče izvesti, ker je cerkev ločena od države - začutil nekakšen odklon do Katoliške cerkve in za anticepilstvo takoj ponudil krivce: šarlatane iz vrst alternativcev.

Vera je vsa v istem predalu. Old in New age.

— Jaka Šoba (@surfon) August 26, 2021

Nato je od avtorja satiričnega tvita o možni različici predmetnika v šoli, ki jo vodi od ministrstva in odlokov države odcepljeni preboldski ravnatelj, ki bi lahko vsebovala, med ostalim, 180 šolskih ur na temo uroki in priklici, in enako število ur za zgodovino čudežev in prikazovanj, ter za tretjino manj ur pouka molitev in priporočil, iški kaplan prejel odgovor, da je pač »vsa vera v istem predalu - Old in New age.«

In prav na tem mestu je do tedaj s humorjem nabita debata dobila nepričakovan zasuk.

Reče @lozarTadej, predstavnik arhaične družbe, ki je Galilea rehabilitirala 500 let prepozno, ker je trdil, da se zemlja vrti okrog sonca! A zdaj si pa rečejo znanstveniki? Jokaš od smeha!

— BM (@Vsebovredu) August 26, 2021

Glede trditve, da je vera vsa v istem predalu, je Kaplan zatrdil: »Ne ni. Krščanstvo nima problemov z znanostjo, nenazadnje je celo Teologija znanost in vsi ji to priznajo, saj ima metode, ki ji dajejo legitimnost.«

Na dvom enega od razpravljavcev, da je Teološka fakulteta članica Univerze v Ljubljani, je Ložar v nadaljevanju razložil, da »je članica univerze v Ljubljani in to od njenega začetka. Teološka fakulteta je ustanovna članica univerze. Začetek visokega šolstva pri nas pa je visoka teološka šola, ki korenini v letu 1619.«

Znanost temelji na dokazovanju, ne na verovanju.

— Andrej LORENCI (@AndrejLORENCI) August 26, 2021

​Ljubljanska univerza je sicer res nastala leta 1919, ko je jugoslovanska vlada z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani.

Regent Aleksandar Karađorđević je zakon podpisal 23. 7. 1919 in ta datum štejemo tudi za uradni ustanovitveni datum ljubljanske univerze.

Začel se je študij na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehnični, teološki in medicinski.

Univerza je tako nastala potem, ko je regent Aleksandar Karađorđević podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«.

Od takrat je univerza, ki se uvršča med 500 najboljših na svetu, pomembno vplivala na slovensko družbo, poroča Radio Slovenija.

​Prizadevanja za visokošolski študij segajo že v 17. stoletje, vendar v teh primerih ni nastala prava univerza.

Zagovorniki teologije kot znanosti, ki uporablja metode, ki ji dajejo legitimnost, so svoje trditve naposled podprli z dejstvom, da celo v Wikipedii piše, da je Teologija (kot jo z veliko črko t zapiše iški kaplan) znanost.

Res pa je, da v domači različici Wikipedie piše, da gre za »vedo o bogu in o stvareh v odnosu do njega; sopomenka besede je tudi bogoslovje.«

Fante tudi misli, da obstaja samo ena resnica in da jo oni poznajo.

— gastarbeitr (@gastarbeitr) August 26, 2021

Nakar je Marjan Ličen pristavil, da so »hrbtenica katoliške znanosti dogme in odpustki... da nje grozne zgodovine ne omenjam.«

Znanost postavi teorije, ki jih preveri in potrdi ali pa ovrže. Teologija si nekaj zamisli in potem zahteva, da se v to veruje.

— JLampe (@JureLampe) August 26, 2021

Razpravo je sklenila Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja, ki meni, da je teologija znanost prav tako kot so »Zvonologija, Piskrologija in Ponevlogija.«

Danes je sicer splošno sprejeto dejstvo, da je proučevanje fenomena vere in religioznosti znanstvena disciplina.

Kaj pa teologija?

V srednjem veku je teologija res veljala za »kraljico znanosti« (regina scientiarum), toda ta status je izgubila z razvojem sodobne znanosti in sekularizacijo.

Za največji prelom je poskrbel Immanuel Kant, ki je 1797 v svojem delu o konfliktu fakultet ocenil, da morajo vrednote razsvetljenstva najti svoje mesto na univerzah, kjer mora vodilno vlogo dobiti filozofija, ki ne sme biti več dekla religije, saj vrednote svobode in razuma ne dovoljujejo tutoratva od zunaj, s strani konservativne teologije.

Koncept moderne univerze nato nastane v Berlinu leta 1910.

Toda kljub temu, da teologija deloma uporablja tudi znanstvene metode in se poučuje znotraj univerz, odprt spor med znanostjo in teologijo ostaja.

In to predvsem glede vrašanja, kako določiti resnico.

Ta spor pa zadeva tako metode kot končni rezultat.

Kako je lahko teologija znanost ko vera sloni na dogmi. Znanost pa na dvomu. Dvom prav poganja ljudi da nekaj poskusijo. Poskusi pa prinesejo napredek. Torej je teologija nasprotje znanost.

— nikita1970 ne hodi na volitve (@viliand) August 27, 2021

»V nasprotju z znanstvenimi metodami vera resničnosti ne ocenjuje empirično, pač pa s pomočjo dogme, starih zapisov in avtoritete – z drugimi besedami, s pomočjo vere… V znanosti je vera greh, medtem ko je v religiji vrlina,« pojasnjuje Miriam Frankel v The Conversation.

In zato teologija ni in nikoli ne bo znanost.

Tisti, ki trdijo drugače, pa naj ponudijo znanstvene dokaze - da Bog obstaja.