Ukrajina

Evakuacija iz tovarne Azot v Severodonecku ni več mogoča

Severodoneck, 16. 06. 2022 16.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Maja Pavlin, STA
Komentarji
0

V kemični tovarni Azot v Severodonecku, ki je ena glavnih tarč ruskega napada na vzhodni fronti, se skriva več sto civilistov. Regionalne oblasti so zdaj sporočile, da evakuacija iz tovarne ni več mogoča. "Če bi kdo zapustil tovarno, bi bile možnosti za njegovo smrt 99-odstotne," je ponazoril vojaški guverner regije Lugansk. Za javnost je spregovoril tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Med drugim je dejal, da je bila ruska vojska prepričana, da bo Kijev padel v prvih 12 urah po začetku invazije. Prav tako je prepričan, da bo novo orožje Ukrajini omogočilo, da si povrne okupirano ozemlje, tudi Krim.

Zaradi neprestanih ruskih napadov in bombardiranja kemične tovarne Azot v Severodonecku več sto civilistov, ki se skrivajo v njej, ne morejo več evakuirati, je za CNN povedal vojaški guverner regije Lugansk Serhij Hajdaj. "Zdaj je nemogoče priti od tam," je dejal. Čeprav je fizično to sicer še vedno mogoče, pa bi bila evakuacija zaradi nenehnega obstreljevanja in bojev zelo nevarna: "Če bi kdo zapustil tovarno, bi bile možnosti za njegovo smrt 99-odstotne."

V Azotu je sicer zatočišče po njegovih besedah poiskalo 568 ljudi, vključno z 38 otroki. Med njimi so večinoma zaposleni v tovarni, njihove družine in okoliški domačini, ki se tam skrivajo že od samega začetka vojne. Čeprav so imeli v zatočišču tudi zalogo hrane, pa jim že dva tedna niso poslali novih pošiljk, je medtem dejal vodja okrožne vojaške uprave Severodonetsk Roman Vlasenko.

Tovarna Azot
Tovarna Azot FOTO: Profimedia

Tovarna Azot je ogromen proizvajalec kemikalij. Pred vojno je bila eden največjih proizvajalcev amonijevega nitrata, ki se v državi uporablja kot gnojilo. Prav tako so proizvajali še številne druge kemične spojine, ki so zelo eksplozivne in tudi škodljive za zdravje ljudi. Skupina DF, konglomerat, ki ga vodi ukrajinski poslovnež Dmitro Firtaš, je sicer marca dejala, da je ob začetku vojne konec februarja hitro ukrepala, da bi zavarovala tovarno in da tako ne predstavlja nevarnosti za okolico ter njene prebivalce. "Po izbruhu vojne je bila proizvodnja popolnoma ustavljena, ostanki gnojil in kemikalij pa so bili v celoti odstranjeni z ozemlja podjetja," so sporočili.

Hajdaj je medtem dodal, da so oblasti civiliste, ki so tam poiskali zatočišče, prejšnji mesec skušale prepričati, naj tovarno zapustijo. A številni so bili prepričani, da je najvarneje ostati prav tam. "Nazadnje, ko smo jim ponudili evakuacijo, je bilo 21. maja, preden je bil uničen prvi most," je dejal vojaški guverner. Od takrat so bili uničeni vsi trije glavni mostovi med Severodoneckom in sosednjim Lisičanskim. Poti sicer še vedno obstajajo, vendar pa so te veliko težavnejše in nevarnejše.

Rusija je sicer v začetku tega tedna dejala, da bo odprla humanitarni koridor za ujete civiliste v elektrarni, vendar le na ozemlje, ki ga nadzoruje Rusija.

Po spletu je medtem zakrožil posnetek nizko letečega ruskega helikopterja Mi-35M, ki naj bi ga zadela ukrajinska raketa. Domnevajo, da so helikopter sestrelili s prenosnim protiletalskim sistemom MANDPAS. Poročanja o lokaciji sestrelitve helikopterja sicer niso enotne.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Lavrov: Rusija nima čistih rok. Rusija je to, kar je. Ni nas sram pokazati, kdo smo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem spregovoril za BBC. "Nismo napadli Ukrajine," je trdil."Razglasili smo posebno vojaško operacijo, saj nismo imeli nobene druge možnosti, da Zahodu razložimo, da je včlanitev Ukrajine v Nato kaznivo dejanje," je dejal.

lavrov
lavrov FOTO: AP

Ponovil je uradno izjavo Kremlja, da so v Ukrajini nacisti, proti katerim se bori ruska vojska. "Žal so mednarodni diplomati, vključno z visokim komisarjem ZN za človekove pravice, generalnim sekretarjem ZN in drugimi predstavniki ZN, pod pritiskom Zahoda. In zelo pogosto se jih uporablja za širjenje lažnih novic," je dejal ter dodal: "Rusija nima čistih rok. Rusija je to, kar je. In ni nas sram pokazati, kdo smo."

Dodal je da Združeno kraljestvo znova " žrtvuje interese svojih ljudi zavoljo političnih ambicij". O zajetih britanskih vojakih pa je dejal: "Ne zanima me mnenje Zahoda. Zanima me le mednarodno pravo in po njem plačanci niso priznani kot borci." O tem ali sta zajeta Britanca v resnici plačanca, mora, kot je dejal, odločati sodišče. 

Grozote iz Mariupola bodo po besedah Bacheletove pustile neizbrisen pečat

Obseg smrti in uničenja v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol kaže na resne kršitve mednarodnega prava, je dejala visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet. "Med februarjem in koncem aprila je bil Mariupol verjetno najbolj smrtonosen kraj v Ukrajini," je navedla v poročilu o razmerah v mestu, ki je zdaj pod nadzorom Rusije.

"Intenzivnost in obseg napadov, uničenja ter smrtnih žrtev in poškodovanih močno kažejo na to, da je prišlo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in hudih kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah," je dejala komisarka. Po podatkih Bacheletove je bilo potrjenih 1348 smrtnih žrtev med civilisti, med njimi tudi 70 otrok. Ob tem je komisarka opozorila, da je dejansko število žrtev verjetno še višje.

Michelle Bachelet
Michelle Bachelet FOTO: Dreamstime

Rusija je maja razglasila zmago v večmesečni operaciji za zavzetje Mariupola, potem ko je Ukrajina še zadnjim borcem, ki so vztrajali v jeklarni Azovstal, ukazala, naj položijo orožje. Po oceni urada ZN za človekove pravice je bilo v mestu poškodovanih ali uničenih do 90 odstotkov stanovanjskih stavb, približno 350.000 ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti mesto.

Ruske sile v Mariupolu so bile večkrat tarče obtožb o vojnih zločinih, med drugim zaradi napadov na porodnišnico in gledališče, kjer se je skrivalo več sto civilistov, večinoma žensk in otrok. 

Bacheletova je opozorila tudi na to, da bodo grozote, povzročene civilnemu prebivalstvu, pustile neizbrisen pečat na vseh svojcih žrtev kot tudi na prihodnjih generacijah. "Na starših, ki so morali pokopati svoje otroke, na ljudeh, ki so bili priča samomoru svojih prijateljev, na družinah, ki so bile razdejane, na vseh tistih, ki so morali zapustiti svoj domači kraj ob negotovih obetih, da ga bodo sploh še kdaj videli," je še dejala komisarka.

Ukrajinski obrambni minister: Ruska vojska je pričakovala, da bo Kijev padel v prvih 12 urah

Oleksij Reznikov, ukrajinski obrambni minister, je medtem razkril, da so ob ruskem vojaškem častniku, ki je bil ubit v vojni, odkrili dokument, v katerem so navedeni tudi vojaški cilji. "Mislili so, da bodo v 12 urah prišli v središče Kijeva, da bo Kijev padel," je dejal Reznikov.

Kot je dodal ukrajinski obrambni minister, so Rusi naivno pričakovali, da bo ukrajinska vlada v 72 urah po invaziji pobegnila iz prestolnice. "Iskreno povedano, tudi predstavniki drugih držav po svetu so bili naivni. Pričakovali so naš poraz, zato nam niso dali težkega orožja," je dejal in ndodal, da so zahodne države Ukrajini začele zagotavljati težje orožje šele, ko je Ukrajina konec marca osvobodila kijevsko regijo.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov FOTO: AP

Ameriško orožje bo sicer Ukrajini zdaj pomagalo zavzeti ozemlje, ki ga je okupirala Rusija, vključno s Krimom in Donbasom, je priznal Reznikov. "Osvobodili bomo vsa naša ozemlja, vse skupaj, vključno s Krimom," je dejal in dodal, da bodo šli korak za korakom. Prvi od teh bo stabilizacija razmer na terenu, s čimer se želijo izogniti nadaljnjim izgubam proti ruski vojski. Sledila bo druga faza, njen cilj pa bo potisniti ruske sile stran z ukrajinskega ozemlja.

Šele v tretji fazi bo prišlo do pogovorov, kako osvoboditi okupirana ozemlja, vključno s Krimom, je dejal Reznikov. Ukrajinski uradniki pravijo, da orožja ne bodo uporabili za napad na Rusko federacijo, vendar pa Ukrajina ob tem poudarja, da Krim ni del ruskega ozemlja.

Ukrajinski obrambni minister je še povedal, da naj bi bilo od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja ubitih več 10.000 Ukrajincev. Ni sicer želel podati točnih številk, vendar pa upa, da število žrtev ni preseglo 100.000. Ne strinja se z najnovejšo oceno ZDA, da je bilo od 24. februarja v Ukrajini ubitih 16.000 ruskih vojakov. Meni namreč, da je ta številka veliko prenizka in da je številka v resnici bistveno večja.

Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je sicer do 15. junija zabeležil 4452 smrtnih žrtev, 280 naj bi bilo otrok. V vzhodnih regijah Doneck in Lugansk so zabeležili 2583 smrtnih žrtev. Vendar pa OHCHR meni, da so dejanske številke v resnici veliko višje.

Zaradi vojne je bilo razseljenih tudi več milijonov Ukrajincev; Visoki komisar Združenih narodov za begunce je 14. junija zabeležil 5.094.531 ukrajinskih beguncev, ki so razpršenih le po Evropi. Po celem svetu naj bi jih bilo razseljenih okoli 6,1 milijona.

'Pomoč prihaja z rekordno hitrostjo'

Bidnova administracija bo Ukrajini še naprej zagotavljala pomembno vojaško pomoč, pa je zagotovil koordinator Sveta za nacionalno varnost za strateško komunikacijo John Kirby. To bodo v Ukrajino poslali tako hitro, kot bo to mogoče, je dodal. "Pomoč prihaja z rekordno hitrostjo."

Kot je dejal, bodo ukrajinskim oboroženim silam zavezani pomagati, vse dokler ruski predsednik ne pokaže želje po ustavitvi bojev in se ne začne primerno pogajati za premirje.

Kremelj: Odnosi med Kitajsko in Rusijo na vrhuncu vseh časov

Ob svojem 69. rojstnem dnevu se je kitajski voditelj Xi Jinping zavezal, da bo poglobil strateško usklajevanje med Kitajsko in Rusijo, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu je v pogovoru glede vprašanja suverenosti in varnosti ponovil svojo podporo Moskvi.

Kot je navedel Kremelj, sta voditelja poudarila, da so odnosi med njunimi državami na vrhuncu vseh časov. Ponovno so potrdili tudi svojo zavezanost "doslednemu poglabljanju celovitega partnerstva".

To je bil drugi telefonski pogovor med voditeljema od začetka vojne v Ukrajini. Tako kot Rusija se je tudi Kitajska vzdržala poimenovanja vojna. Kitajska je sicer pozvala k miru in podprla svetovni red, vendar pa ni želela obsoditi ruskih dejanj.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.