Retrospektivo bo danes ob 19.00 uvedla projekcija Pasolinijevega drugega celovečernega filma Mama Rim.

Sorodna novica Stoletnica Piera Paola Pasolinija, neizprosnega kritika povojne Italije

Pesnik, pisatelj, filmski režiser, marksist in predvsem intelektualec Pasolini je po besedah urednika filmskega programa kinoteke Igorja Prassla "generacije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti" zaznamoval s silovitim literarnim izrazom in s filmsko vizijo brez primere.

V Bologni rojeni Pasolini je začel pisati že v mladosti. Prvo zbirko pesmi je izdal leta 1954, po objavi prvega romana Ragazzi di vita (1955) pa so ga obtožili obscenosti in zaradi podobnih obtožb je svoja dela moral pozneje še velikokrat zagovarjati pred sodiščem.

Govorica podob seže dlje
Filmu se je začel posvečati v šestdesetih letih. "Šlo je za nov jezik, morda tudi za željo, da se izraža v govorici vsem razumljivih podob, ki je lahko bolj prodorna kot romaneskna literatura," v svojem eseju ugotavlja Majda Širca. Zaradi hitrega prehajanja v neokapitalizem je bila italijanska družba namreč v globoki krizi, kar je povzročilo tudi krizo ideologij, predvsem pa marksizma, piše Širca.

Že leta 1957 je sodeloval pri scenariju filma Cabirijine noči Federica Fellinija, štiri leta pozneje pa je režiral svoj prvi film Berač, v katerem prikazuje neznosno bedo prebivalcev rimskih predmestij in njihovo brezupno agonijo v boju za človeka vrednejše življenje. V podobnem tematskem in idejnem okrilju sta ostala še filma Mama Rim in Skuta, v Evangeliju po Mateju pa se je Pasolini osredotočil na lik Kristusa.

Ptički in ptičice iz leta 1966 je nemara najbolj značilen Pasolinijev film. V na videz pravljično nadrealističnem slogu se loteva zelo konkretne zgodovinske in osebne situacije – krize marksizma in odpora v petdesetih letih v Italiji. Mitskih tem se je lotil v filmih Kralj Ojdip in Medeja, s Svinjakom pa je pripeljal svoj napad na buržoazijo do samega dna.

Dekameron, Canterburyjske zgodbe ter Cvet tisoč in ene noči, ki sestavljajo tako imenovano Trilogijo življenja, je posnel po literarnih predlogah iz zakladnice evropske in arabske srednjeveške literature.

Življenje, zapisano hoji po robu
Drugega novembra 1975 so Pasolinija našli umorjenega v okoliščinah, ki niso bile nikoli povsem razjasnjene; obstajajo teorije, da je šlo za politično motiviran umor. Nekaj dni zatem je bil končan njegov zadnji film Salo ali 120 dni Sodome, s katerim je ustvaril enega najbolj kontroverznih in šokantnih del filmske zgodovine.

"Četudi bo ostala njegova smrt nepojasnjena, je treba vedeti, da njegov nasilni in okrutni umor sovpada z izbruhi terorizma in družbenih konfliktov v italijanski družbi, ki jo je Pier Paolo vse življenje strastno, polemično in provokativno kritiziral ter analiziral," piše Širca. "Ni tudi zanemarljivo, da jo je sam izzival in hodil po tistih robovih, kjer črte med biti in ne biti skorajda ni več. Kajti vse njegovo delo in življenje sledi misli, da nam šele smrt daje smisel."

Večino projekcij bodo spremljali uvodi v filme, ki jih bodo ob urednikih filmskega programa Slovenske kinoteke – Igorju Prasslu in Varji Močnik – pripravili gostujoči poznavalci Pasolinijevega dela. Svoje uvide bodo podali:

1. 4. ob 19.00 – Majda Širca pred Beračem
3. 4. ob 19.30 – Stojan Pelko pred Evangelijem po Mateju
7. 4. ob 20.00 – Andrej Šprah in Majda Širca - predstavitev knjige
10. 4. ob 20.00 – Matjaž Lunaček pred Izrekom (Teorema)
13. 4. ob 17.00 – Andrej Šprah po projekciji Ptički in ptičice v okviru Kino-katedre
16. 4. ob 20.00 – Miklavž Komelj pred Medejo
17. 4. ob 21.00 – Dragan Živadinov pred Salo ali 120 dni Sodome
22. 4. ob 20.00 – Gašper Malej pred Cvet tisoč in ene noči
28. 4. ob 18.00 – Majda Širca pred Mama Rim

Delci filmske zgodovine na ogled
V vitrinah Dvorane Silvana Furlana bo do 30. junija na ogled razstava o Pasolinijevem filmskem ustvarjanju, ki so jo pripravili v sodelovanju s kulturnim centrom Cinemazero iz Pordenona in Kinoteko iz Bologne, 7. aprila pa bodo predstavili še zbornik Heretični empirizem. Slednji prinaša prevod izbora ključnih filmskih besedil Pasolinija, ki se je ob izjemni ustvarjalni prodornosti intenzivno posvečal tudi teoretskemu premišljevanju tako lastnih filmskih pristopov kakor splošnih fenomenov filma in kinematografije. Spremno besedo je prispevala poznavalka Pasolinijevega opusa in italijanske kinematografije Majda Širca.

Retrospektiva se bo sklenila 8. maja. Kinoteka je program ob stoletnici Pasolinijevega rojstva pripravila v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji.