Da bi države članice EU spodbudila k aktivnejšemu medresorskemu povezovanju in sodelovanju ter jim omogočila učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za lokalni razvoj, je evropska komisija uvedla ukrep »Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost« oziroma instrument CLLD (Community led local development).
Ukrep se izvaja po sistemu od spodaj navzgor, kar pomeni, da se o izbranih projektih najprej odloča na lokalni ravni. Na izbranem območju se tako vsi zainteresirani deležniki povežejo v lokalno javno-zasebno partnerstvo oziroma Lokalno akcijsko skupino za ribištvo (LASR) ter pripravijo strategijo lokalnega razvoja (SLR), v kateri določijo prednostne naloge in razvojne cilje. Ti morajo temeljiti na družbenih, okoljskih in ekonomskih prednostih lokalne skupnosti in razvojnih potencialih območja.
Cilj je ohraniti delovna mesta in ustvariti nova
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za ribištvo, kot organ upravljanja za Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), pripravi nacionalno zakonodajo, javni razpis za izbor in potrditev lokalnih akcijskih skupin za ribištvo in njihovih strategij. Izvede tudi animacije ter prenos informacij, redno komunicira ter spremlja napredek pri izvajanju SLR ter spodbuja izvajanje aktivnosti ukrepa.
Na ministrstvu so zadovoljni, da bodo v sedanjem programskem obdobju (2014–2020) razpoložljiva sredstva v višini 7,6 milijona evrov iz ESPR porabili v celoti. Izvedenih oziroma še v izvajanju je 54 projektov, nekaj pa jih bo še izbranih do konca perspektive. Prevladujejo vsebine diverzifikacije, predvsem v turistično dejavnost, ter dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom. Pa tudi promocija in povezovanje sektorja, izvedba številnih delavnic in izobraževanj, pozornost pa je usmerjena tudi v ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Vse strategije lokalnega razvoja na obali in na celini so imele skupen cilj – ohraniti delovna mesta ter podjetja in ustvariti nova.
V pomoč tudi tistim, ki doslej sredstev niso mogli pridobiti
Izvajanje ukrepa CLLD za novo programsko obdobje 2021–2027 se bo od prejšnjega razlikovalo po tem, da bodo lokalne akcijske skupine za ribištvo samostojne, financirane izključno iz ESPRA. »Glavni razlog za to je, da lahko tako omogočimo izvajanje ukrepa CLLD na večjem območju države, tudi tam, kjer doslej to ni bilo mogoče. Izvajanje bo omogočeno tam, kjer so ribiči in ribogojci in kjer bodo izpolnjeni tudi določeni pogoji za potrditev lokalne akcijske skupine za ribištvo (LASR). Administrativni procesi bodo preprostejši, hitrejši in z občutno manjšim obremenjevanjem deležnikov na terenu.
V tem obdobju bo na voljo okoli 12 milijonov evrov javnih sredstev, poudarek pa bo na vključevanju strategij modrega gospodarstva, zelenem dogovoru, strategiji od vil do vilic ter še vedno na ohranjanju delovnih mest in ustanavljanju novih,« so pojasnili na ministrstvu.
Dodali so, da so vsebinski načrti za prihodnje obdobje obsežni, zato se z evropsko komisijo v okviru priprave operativnega programa še pogajajo o višini sredstev. Načrtujejo ustanovitev več novih LASR oziroma razširitev obstoječih. Načrtujejo eno na Obali in več skupin na celini. Nova skupina se načrtuje vsaj na območju Koroške in Štajerske oziroma Podravja ter na savinjsko-šaleškem območju. »Tam je nekaj močnih ribogojcev, ki sredstev sklada doslej niso mogli pridobiti. To jim bo z ustanovitvijo LASR na njihovem območju zdaj omogočeno in jim bo pomagalo pri nadaljnjem razvoju dejavnosti. Na Obali pa bodo sredstva ribičem pomagala, da se bodo zunaj lovne sezone lahko preusmerili v turistično ali kakšno drugo ustrezno dejavnost. Možnosti sofinanciranja ukrepa CLLD bodo od 50 do 100 odstotkov,« še napovedujejo na MKGP.
Nekaj primerov uspešnih projektov
Hitri pregled nekaterih projektov, izvedenih s pridobljenimi evropskimi sredstvi v programskem obdobju 2014–2020, pokaže, da so se denimo na območju LASR Posavja med drugim lotili aktivne promocije lokalno pridelanih rib oziroma nagovarjanja lokalnega prebivalstva k pogostejšemu uživanju rib. Ribogojcem se je zato prodaja rib povečala.
Tudi na Gorenjskem so z evropskimi sredstvi uredili kar nekaj lokacij ribje kulturne dediščine, z organizacijo Ribiškega festivala pa predstavili različne elemente ribje kulturne dediščine. Z uvedbo projekta ocenjevanja ribjih izdelkov ribogojci nadgrajujejo kakovost svojih izdelkov, porabniki pa imajo zagotovilo, da kupujejo kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
