NATO in Rusija

Rusija skandinavske države opozarja pred vstopom v zvezo NATO

A.R.
11. 4. 2022, 22.11
Posodobljeno: 11. 4. 2022, 22.24
Deli članek:

Po Ruski invaziji na Ukrajino se je politika Švedske in Finske glede članstva v NATO zavezništvu v zadnjih tednih močno spremenila. Na napoved zelo verjetne pridružitve obeh držav se je odzvala tudi Rusija.

Reuters
Rusiji gre širitev Nata na vzhod v nos, zato želijo zagotovila, da se Ukrajina ne bo pridružila temu zavezništvu.

Po ruski invaziji na Ukrajino v dveh skandinavskih državah, ki mejita na Rusijo, Švedski in Finski, razmišljajo o vstopu v NATO. Med prebivalstvom se je podpora članstvu, kot kažejo ankete javnega mnenja, skoraj podvojilo – na Švedskem je ta tako 50-odstotna, na Finskem pa se je za pridružitev severnoatlantski zvezi izreklo kar 60% prebivalstva.

Švedska največja vladna stranka Socialnih demokratov je doslej sicer vodila politiko vojaške nevtralnosti, a so se po najnovejši varnostni oceni po Ruski invaziji Ukrajine razmere spremenile, generalni sekretar stranke Tobias Baudin pa je napovedal, da utegne do odločitve o vstopu v zavezništvo priti že pred poletjem. Medtem ko vstopu v partnerstvo v državi nasprotujejo na levici in v stranki zelenih, pa je odločitvi naklonjen tako konservativni voditelj desne opozicije Ulf Kristersson kot tudi skrajno desna demokratska stranka. Vprašanje pridružitve NATO partnerstvu utegne biti tako ena od osrednjih tem na prihajajočih jesenskih parlamentarnih volitvah. Medtem pa na Finskem pričakujejo, da bodo odločitev glede članstva sprejeli že v nekaj tednih, najverjetneje pa še pred junijskim vrhom zveze v Madridu.

Rusija opozarja: širitev Evropi ne bo prinesla večje stabilnosti

Možnost širitve zveze NATO na skandinavske države pa so medtem že komentirali iz Kremlja. Ruski predstavnik Dmitry Peskov v zavezništvu vidi težnjo po konfrontaciji, širitev pa naj po njegovih besedah »v Evropi ne bi prispevala k stabilnosti«. Rusija je sicer NATO pozvala k opustitvi kakršnihkoli načrtov za širitev proti vzhodu že pred napadom, še februarja pa je predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova svarila pred »vojaškimi in političnimi posledicami« take širitve. Kljub temu pa obeh skandinavskih držav to ni ustavilo pri povečevanju proračunskih izdatkov za obrambno infrastrrukturo. V Helsinkih so tako že napovedali 14 milijonsko prerazporeditev sredstev za nakup vojaških dronov, Švedi pa so prejšnji mesec napovedali povečanje obrambnih izdatkov za tri bilijone kron (pribl. 290 milijonov €).