Elizabeta II. v 70-letni vladavini ni bila le kraljica Združenega kraljestva. Vlogo britanskega monarha kot voditelja države trenutno priznava še 14 držav: Avstralija, Bahami, Belize, Kanada, Grenada, Jamajka, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Sveta Lucija, Saint Kitts in Nevis, Tuvalu, Salomonovi otoki, Sveti Vincent in Grenadini ter Antigva in Barbuda.
Nekdanje britanske kolonije z območja Karibov so tako kot drugje po monarhiji razglasile obdobje žalovanja za kraljico. Na Jamajki so obdobje žalovanja razglasili med 8. in 19. septembrom, v Belizeju so zastave spustili na pol droga, na Antigvi in Barbudi so se pojavili pozivi, naj dan kraljičinega pogreba, 19. september, razglasijo za državni praznik.
Antigva in Barbuda napovedali referendum
Nekatere države so hkrati izrazile tudi namero, da se odkrižajo monarhije in postanejo republike. Na Antigvi in Barbudi, otoku z manj kot 100.000 prebivalci, so dva dni po kraljičini smrti za novega kralja imenovali Karla III. Država se je od Združenega kraljestva osamosvojila leta 1981, a je še zmeraj del britanske monarhije.
Še isti dan je premier Gaston Browne napovedal, da bodo v prihodnjih treh letih izvedli referendum o odcepitvi od monarhije, poroča Al Džazira. Browne je napovedal, da je to "zadnji korak za dokončanje kroga neodvisnosti, da bi zagotovili, da smo resnično suverena država", vendar je poudaril, da referendum "ni sovražno dejanje".
Prav tako ne bi vključeval umika iz britanske skupnosti narodov, v katerem je še zmeraj 56 držav, pretežno nekdanjih britanskih kolonij.
Na Jamajki republiko podpira več kot polovica prebivalstva
Na Jamajki so željo po odcepitvi od britanske krone izrazili marca letos, ko je premier Andrew Holness o nameri neposredno obvestil princa Williama in njegovo ženo Kate, ki sta ob smrti kraljice postala princ in princesa Walesa, poroča CBS News. Avgustovske javnomnenjske raziskave so pokazale, da 56 odstotkov Jamajčanov podpira ustanovitev republike.
Republikanski val na Karibih je sicer precej močnejši kot v preostalih predelih monarhije. V Avstraliji in na Novi Zelandiji so prav tako napovedovali referendum o republiki, vendar je po smrti kraljice Elizabete avstralski premier Anthony Albanese odvrnil, da "ni pravi čas" za to temo, novozelandska premierka Jacinda Ardern pa je odgovorila, da se bo referendum "verjetno zgodil v času njenega življenja".
Načrte za odcepitev imajo tudi v Belizeju
Med karibskimi državami je Barbados lani postal najmlajša republika na svetu. V preteklih desetletjih so republike postale tudi nekdanje britanske kolonije Trinidad in Tobago, Dominika in Gvajana.
Odcepitev od britanske monarhije naj bi poleg Antigve in Barbude ter Jamajke načrtovali tudi v Belizeju.
Razlog za glasnejše težnje po odcepitvi v času menjave na čelu monarhije gre po poročanju britanskega Independenta iskati tudi v tem, da so karibski voditelji vzpostavili soglasje, da z načrti za prehod v republiko iz spoštovanja do njene dolgoletne vladavine počakajo do njene smrti.
Kraljevo družino lani pričakali protestniki
Karibske države ob tem že dolgo zahtevajo opravičilo in reparacije za obdobje suženjstva. Princa Williama in ženo Kate so lani med neposrečenim obiskom na Jamajki, v Belizeju in na Bahamih pričakali množični protesti, na katerih so prebivalci opozarjali na vlogo britanske monarhije v trgovini s sužnji.
Zahteva po opravičilu za obdobje sužnjelastništva je tudi del uradne politike Karibske skupnosti (Caricom), ki zahteva tudi odškodnine za vlogo evropskih držav v zgodovini suženjstva.
Evropske države zasužnjile več kot 10 milijonov Afričanov
Evropske države so med 15. in 19. stoletjem zasužnjile več kot 10 milijonov Afričanov, navaja Reuters. Tisti, ki so preživeli potovanje čez Atlantski ocean, so bili prisiljeni v delo na plantažah po Karibih in v obeh Amerikah.
Evropske države so začele karibske otoke kolonializirati že v 15. stoletju, ko je Krištof Kolumb leta 1492 "odkril" Ameriko. Kolumbovi osvajalci so zasedli tudi večino karibskih otokov in jih s tem priključili Španiji, ki je imela nad Karibi skoraj popolno oblast do konca 16. stoletja.
V 17. stoletju sta kolonialni sili na območju postali tudi Francija in Anglija (še pred nastankom Velike Britanije) – slednja si je leta 1624 priključila St Kitts, leta 1627 Barbados in Montserrat in Antigvo ter leta 1628 še Nevis.
Na "Britanske Karibe" privedli 2,6 milijona sužnjev
Angleški kolonializatorji so na zasedenih območjih sprva želeli gojiti tobak, a se je za primernejšega izkazal sladkorni trs.
Evropski narodi so za delo na prostranih plantažah izkoristili sužnje iz Afrike. Na Karibe so prepeljali okoli pet milijonov Afričanov. Skoraj polovico med njimi oz. 2,3 milijona so privedli na "Britanske Karibe", navaja profesor karibskih študij na univerzi Warwick David Lambert.
Britanske kolonije suženjstvo ukinile po letu 1830
Množično priseljevanje sužnjev je spremenilo demografijo karibskih otokov, saj so Afričani in njihovi potomci postali večina. V 18. stoletju so se zgodili prvi upori, a le na Haitiju je bila suženjska revolucija uspešna. Končala se je z razglasitvijo neodvisnosti leta 1804.
V britanskih kolonijah je sistem suženjstva razpadel v 30. letih 19. stoletja. Med letoma 1834 in 1838 so na večini britanskih ozemelj v Karibih razglasili prehodno obdobje "vajeništva", v katerem naj bi zasužnjeni delavci postali svobodni, a še zdaleč niso postali enakopravni bogatim lastnikom zemlje, še piše Lambert.
Britanska vlada po ukinitvi suženjstva odškodnino plačala sužnjelastnikom
Britanska vlada je ob razpadu sistema sužnjelastništva v Karibih tudi plačala odškodnino – a ne sužnjem, temveč njihovim lastnikom. Britanska vlada je približno 3000 družinam, ki so imele sužnje, izplačala 20 milijonov takratnih funtov zaradi "izgube imetja".
Takratnih 20 milijonov funtov bi bilo v današnjih časih vrednih 1,65 milijarde funtov (1,88 milijarde evrov). Britanska vlada je del denarja, ki si ga je takrat izposodila za plačilo odškodnine, vrnila šele leta 2015, je poročal The Time.
Jamajka napoveduje odškodninski zahtevek
V Karibskih državah so 200 let po uradnem koncu sužnjelastništva vse glasnejši pozivi, naj Združeno kraljestvo odškodnino plača tudi potomcem sužnjev.
Jamajška vlada je lani napovedala, da bo od Londona zahtevala odškodnino za zasužnjenje 600.000 Afričanov, ki so na Jamajki delali na plantažah sladkornega trsa in banan.
Se lahko Karel III. "nauči iz zgodovine" in spremeni odnos monarhije?
V številnih karibskih državah so zmerno optimistični, da bo novi kralj Karel III. zmogel spremeniti dosedanji odnos monarhije, ki se ji več desetletij ni uspelo opravičiti za grozodejstva, kaj šele načeti pogovore o odškodninah.
"Ker se vloga monarhije spreminja, pričakujemo, da je to lahko priložnost za napredek v razpravah o odškodninah za našo regijo," je za Reuters dejala Niambi Hall-Campbell, ki predseduje bahamskemu nacionalnemu odboru za odškodnine.
"Pričakujemo, da bo Karel III. v novi vlogi kralja upošteval pozive k reparacijski pravičnosti," je nacionalni odbor z Bahamov tudi pozval v izjavi ob smrti kraljice.
Tudi na Jamajki upajo, da lahko prav Karel III. prinese spremembe v odnosu. Jamajška aktivistka za odškodninsko pravico Rosalea Hamilton je dejala, da so Karlovi komentarji o njegovi osebni žalosti zaradi suženjstva ponudili "določeno mero upanja, da se bo naučil iz zgodovine, razumel boleč vpliv, ki so ga številni narodi prestali do danes", in obravnaval potrebo za odškodnine, navaja Reuters.
Suženjstvo "grozodejstvo in krivica", a opravičila še zmeraj ni
Novi kralj Karel III. je leta 2018 še kot princ Charles obiskal Gano, od koder so evropski narodi na pot prek Atlantika poslali na milijone afriških sužnjev. Britansko vpletenost v trgovino s sužnji je takrat označil za "šokantno grozodejstvo".
Junija letos se je v imenu kraljice udeležil vrha britanske skupnosti narodov v Ruandi, kjer je izrazil "osebno žalost" nad trpljenjem sužnjev. "Da bi sprostili moč naše skupne prihodnosti, moramo priznati tudi krivice, ki so oblikovale našo preteklost. Mnoge od teh krivic sodijo v zgodnejšo dobo z drugačnimi in na neki način nižjimi vrednotami," je dejal v Kigaliju, kjer se je še najbolj približal opravičilu za obdobje suženjstva, a ga vendarle ni izrekel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje