Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Vlada je v izhodiščih predlagala, da bi oblikovali novo plačno lestvico s 67 plačnimi razredi. Prvi plačni razred bi bil določen v višini minimalne plače, kar pomeni, da nihče ne bi imel plače, nižje od minimalne. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa bi bilo 1 proti 7. Plačna razmerja bi urejali znotraj plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne dejavnosti. Tako bi se ločeno po stebrih urejale uvrstitve v plačne razrede, specifike, kot tudi napredovanja in delovna uspešnost. Na centralnih pogajanjih, ki se jih udeležujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, pa bi se dogovorili o skupnih temeljih novega plačnega sistema.

V sindikatih se strinjajo, da so spremembe nujne. Pozdravljajo namero vlade, da se odpravijo plače, nižje od minimalne. A hkrati opozarjajo, da je v vladnih izhodiščih še veliko nejasnosti, nekateri predlogi pa so zanje problematični in nesprejemljivi, med njimi tudi predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti.

Ministrica za javno upravo ocenjuje, da so pogajanja na pravi poti

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po sestanku pojasnila, da morajo na vladni strani pripraviti še nekaj zadev, da bi pogajanja nato lahko hitreje stekla. V vmesnem času pa bodo potekali sestanki po dejavnostih, kjer se bodo po ministričinih navedbah pogovarjali o sistemu kot takem, ne o plačnem delu.

Ministrica je sicer pogajanja ocenila kot konstruktivna in meni, da so na pravi poti. Pri predlogu, da bi do dogovora o novih pravilih zamrznili napredovanja in izplačevanje delovne uspešnosti, pa vladna stran očitno ne bo vztrajala. Spomnila je, da se v času pogajanj o obstoječem plačnem sistemu, ki je stopil v veljavo leta 2008, plače v javnem sektorju niso usklajevale z inflacijo, ker je bil dogovor, da se polovico teh sredstev nameni skladu, ki bi omogočil hitrejšo implementacijo novega sistema, druga polovica pa je šla v drugi pokojninski steber.

Ker tako pri napredovanjih kot izplačevanju delovne uspešnosti prepoznavajo anomalije, so v razmislek predlagali, da bi namesto ohranjanja teh anomalij vnaprej ta sredstva tudi tokrat namenili v hitrejšo implementacijo novega plačnega sistema. Zavedajo pa se, da brez soglasja sindikatov to ni mogoče in, ker ocenjujejo, da soglasja ne bo, pri predlogu ne bodo vztrajali. Ko pa se bodo dogovorili in upa, da se bodo, ter bodo prešli v fazo implementacije, "pa gotovo ne bomo vzdrževali dvojnega sistema, torej sistema, ki ga ocenjujemo kot krivičnega, napačnega in slabega, ampak bomo pač prešli na nov sistem, ki bo verjetno definiral drugačna merila, kriterije tako za uspešnost kot tudi za napredovanje".

Naslednjič se bodo vladni predstavniki na pogajanjih z vsemi reprezentantivnimi sindikati predvidoma sestali 15. marca.

Sindikati prepričani, da se primerjavam po celotnem sektorju ni mogoče izogniti

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po sestanku povedal, da so med drugim izpostavili "nekatere zelo vprašljive elemente predlaganega plačnega sistema, povezane z ločenimi plačnimi stebri". Po njegovih besedah je njihov ključen očitek, da bi se anomalije iz sedanjega sistema v novem "preprosto legaliziralo", in sicer tako, "da se jih razporedi v posamezne škatle in škatle zapre, da se ne gledajo med seboj". Prepričani so, da se primerjavam po celotnem javnem sektorju, ne le znotraj stebrov, ni mogoče izogniti ter da so te potrebne in dopustne. Zato so predlagali, "da kreirajo neko orodje", kako bodo lahko te primerjave izvajali.

Tudi v drugi sindikalni pogajalski skupini po besedah njenega vodja Jakoba Počivavška kot neustrezno ocenjujejo, "da primerjav med stebri ni in da se nekatere zadeve, ki danes generirajo različno rast plač v dejavnostih, prenašajo v stebre". Prepričani so, da na takšen način ne bomo dobili bolj pravičnega plačnega sistema. Ko bodo dobili predlog zakona, pa bodo videli, v kolikšni meri jim je vladna stran prisluhnila, je še dejal Počivavšek. Bolj pomembno vprašanje od tega, kakšni so stebri in koliko jih bo, je po njegovih besedah, kaj se bo v stebrih lahko urejalo in kakšna bodo razmerja med posameznimi stebri. Na pogajanjih je izpostavil tudi vprašanje, kaj je narobe z obstoječo strukturo kolektivnih pogodb, ki temelji na dejavnostih, a odgovora niso dobili.

Kot eno pomembnih vprašanj je sicer Počivavšek izpostavil še vprašanje prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico. Pojasnil je, da je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo po njihovem predlogu res ena poti sedem, a je ključno, kako so delovna mesta znotraj tega razpona razporejena. Zagotovo je nesprejemljivo, da bi zgolj najvišja delovna mesta premaknili višje, ostala pa bi ostala bolj ali manj tam, kjer so danes, je poudaril.

Pogajanja glede plačne reforme v javnem sektorju

Na ločenih pogajanjih s Svizom brez dogovora glede stavkovnih zahtev

Po skupnih pogajanjih z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja so se nadaljevala še ločena pogajanja o stavkovnih zahtevah Sindikata, vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Glavni tajnik Sviza Štrukelj je v izjavi po pogajanjih povedal, da je vladna stran izrazito odklonilna do njihovih "najbolj benignih" predlogov, česar ne razume. "Smo se pa na koncu dogovorili, da bodo pripravili pisni pogajalski predlog kot odgovor na naše predloge in ga do srede poslali, nato se v petek ponovno dobimo," je dejal. Sviz je namreč vladi pred pogajanji poslal pisni predlog vsebine stavkovnega sporazuma.

Štrukelj je sicer do pogajanj skeptičen. Razumevanje do tega, da je slovensko učiteljstvo oziroma pedagoško delo izrazito podvrednoteno, po eni strani priznavajo, po drugi pa v konkretnih pogajanjih za to ne kažejo razumevanja, je pojasnil. Ob tem je izrazil bojazen, da se "te stvari ne bodo končale za pogajalsko mizo". Vse bolj je prepričan, da bo napoved stavke treba realizirati.

V zvezi z izjavo ministrice za javno upravo, ki je po pogajanjih s sindikati javnega sektorja izrazila upanje, da bi danes lahko uskladili besedilo sporazuma in ga v naslednjem tednu podpisali, je Štrukelj dejal, da je tudi sam slišal to njeno izjavo, a da se je med samimi pogajanji zdelo, kot da je to "rekel nekdo drug, in ne ona". "Priprave na stavko v vzgoji in izobraževanju nemoteno tečejo," je bil jasen. Zdaj so v postopku pridobivanja dovoljenj za shod v Ljubljani, najverjetneje ga bodo organizirali na Kongresnem trgu.

Sviz je sicer pred dnevi napovedal stavko za 13. april, če stavkovni sporazum z vlado ne bo sklenjen do 8. marca. Večkrat je ponovil, da želi plačna nesorazmerja odpraviti v okviru stavkovnega sporazuma o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.