1. Še ena pošiljka Starlinkov

V petek ob 2.12 je bila s Cape Canaverala izstreljena raketa Falcon 9. V orbito je ponesla 48 satelitov Starlink in dva BlackSky.

Prva stopnja je uspešno pristala na robotski ladji. To je bil deveti polet in pristanek te stopnje.
Na nebu je zdaj dobrih 1700 delujočih Starlinkov. Namenjeni bodo hitrejšemu satelitskemu dostopu do medmrežja.

Video: Posnetek dogodka

Musk in možnost stečaja SpaceX-a

Sicer pa je SpaceX ta teden medije polnil zaradi e-pošte, ki jo je zaposlenim poslal prvi mož podjetja Elon Musk. V njem je po poročanju ArsTechnice zapisal, da je program Starship v težavah, ki lahko na koncu privedejo tudi do stečaja podjetja.

Srž je proizvodnja metanskih motorjev raptor, ki bodo poganjali izstrelitveni sistem Starship, tako prvo stopnjo Super Heavy (od 29 do 33 raptorjev) kot drugo stopnjo Starship (šest raptorjev). To je veliko motorjev, sploh ob tem, da namerava Musk prototipe Starshipov izstreljevati pogosto in veliko njih izgubiti. Deset testnih poletov pomeni več kot 300 raptorjev v enem letu. A Musk gre še korak dlje, doseči želi kadenco enega poleta na dva tedna.

Zakaj pa govori o mogočem stečaju? Poslovnež se najbrž dobro zaveda, kaj pomeni poslati takšno besedo v svet. Po eni strani gre za spodbudo zaposlenim, da vložijo še več znoja in nevronov v razvoj. Po drugi strani pa se SpaceX hkrati loteva številnih skorajda neverjetnih projektov, ki so vsi dragi. Razvija raptorje, jih vse hitreje proizvaja in širi tovarno zanje. Postavlja izstrelišče za Starshipe z ogromno talno infrastrukturo. Tudi sam razvoj in izdelava prototipov Starshipov sta – tudi po Muskovih besedah – skorajda nor projekt. Za Naso pripravlja lunarni pristajalnik Starship. In hkrati postavlja največjo konstelacijo satelitov v zgodovini. Za vse to so nedvomno potrebne desetine milijard dolarjev, česar izstrelitve Falconov 9 ne morejo pokriti. Investitorji SpaceX-a ne bodo vekomaj obmetavali z zelenci.

Rešitev je v Starlinkih, globalnem satelitskem dostopu do medmrežja iz nižje Zemljine tirnice. To pomeni večje hitrosti in manj zamika od klasičnega satelitskega medmrežja, ki se ponuja iz precej višje geostacionarne tirnice. Starlinki naj bi tudi medsebojno komunicirali z laserji, kar naj bi povezavo še pohitrilo, tudi primerjalno z zemeljsko optiko. A za vse to obstoječi Starlinki niso primerni. Podjetje je razvilo nove Starlinke V2, ki pa so večji in masivnejši. Zanje Falconi 9 ne bo zadostovali, saj bi z njimi konstelacijo postavljali kakšno desetletje. Za urno postavitev 12.000 novih Starlinkov Musk potrebuje zmogljivejši Starship, in to čim prej.

Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če se projekt Starship hudo zaplete ali celo izkaže za zgrešen koncept.

IZPOSTAVLJENI KOMENTAR BRALCA - na temo razvoja Starshipa

2. Lačni povodni konj na raketi

Novozelandsko-ameriško podjetje Rocket Lab je predstavilo načrte za novo večkrat uporabno raketo Neutron, ki spominja na mešanko med Starshipom in Falconom 9.

Podjetje Rocket Lab gre po SpaceX-ovih stopinjah, saj je njegov namen razviti čim cenejše, večkrat uporabne izstrelitvene sisteme. V "arzenalu" ima že raketo Electron in z njo redno leti, nazadnje pred dvema tednoma. Toda ta je lahkonosilna, v nizkozemeljsko tirnico zmore okoli 300 kilogramov in dolgoročni načrti podjetja na tem ne morejo temeljiti. Zato so že pred časom napovedali srednjenosilno, zdaj pa so oznanili njene podrobnosti. In te se od "običajnih" raket nekoliko razlikujejo.

Zagrizimo v podrobnosti. Neutron je zasnovan kot raketa za čim hitrejšo ponovno uporabo pri najnižji ceni. Za osnovno strukturo bodo uporabili ogljikova vlakna. Ta so sicer draga in z njimi se izdeluje razmeroma počasi. A podjetje trdi, da je pripravilo boljšo mešanico in tudi precej hitrejšo tehniko 3D-tiskanja z njimi. Predvsem pa so trpežnejša od aluminija ali nerjavečega jekla, kar so v podjetju ponazorili z udarjanjem ob plošče različnih materialov.

Prva stopnja rakete bo široka in opremljena s številnimi zakrilci za zaviranje v ozračju in natančno usmerjanje do mesta pristanka. Pristajali bodo na kopnem, da prihranijo stroške z robotskimi ploščadmi (kakršne ima SpaceX). Tovornega ščita ne bodo lovili, temveč bo stalen del prve stopnje. Za oddajo vsebine se bodo razprli štirje kosi tovornega ščita in nato znova zaprli, kot je vidno na uvodni fotografiji poglavja. Vsebina pa bo kar druga stopnja.

Vse skupaj bodo gnali lastni motorji Archimedes (Arhimed), drugo stopnjo eden, prvo stopnjo sedem. Ti motorji bodo manj zmogljivi, zato pa vzdržljivejši, navaja podjetje, in primernejši za večkratno uporabo. Prvo različico Arhimedov naj bi prižgali prihodnje leto.

Neutron bo po navedbah podjetja v nizkozemeljsko tirnico zmogel osem ton s pristankom in 15 ton, če prvo stopnjo odvržejo. Visok bo 40 metrov in na dnu širok sedem metrov, kar je veliko.

Ko bo prva stopnja pristala, bodo v razprti tovorni ščit naložili novo drugo stopnjo, vse skupaj natočili in znova poslali kvišku v roku 24 ur. Spet – vsaj tako želi podjetje. Načrt je velikopotezen, njegov sodnik bo čas. Če bodo uspešni, bodo hodili v zelje ne samo "konvencionalnim" ponudnikom srednjetežkih nosilnih raket, temveč tudi SpaceX-u.

Video: Neutronova promocijska predstavitev

3. Priprave na evropsko večkrat uporabno raketo

Sorodna novica "V vesolju se dogajajo tektonski premiki"

Trend večkratne uporabnosti se počasi širi tudi med "tradicionalne" izstrelitvenike. Med njimi je ArianeSpace, krovna evropska družba. Pred leti je skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo začela program Themis. V njem bodo razvili prototip prve stopnje rakete, ki bi znala pristajati. Zdaj so pokazali napredek: v švedskem vesoljskem središču Kiruna Esrange so pripravili nekaj talne infrastrukture; rezervoarje za ohlajeno gorivo (zgornja fotografija).

Mimogrede, prvi poskok rakete so glede na prvotne načrte že zamaknili, in sicer s prihodnjega leta na 2023. Prvi pravi polet je predviden za leto 2025 s Kouroua v Francoski Gvajani. Če bo uspešen, bodo na tej podlagi začeli razvijati pravo večkrat uporabno raketo s prvim poletom nekoč proti koncu desetletja.

Rusi medtem razvijajo svojo večkrat uporabno raketo Amur (poglavje 4), na Kitajskem to počnejo številna zasebna podjetja (poglavje 3), država pa z Dolgim pohodom-8.

4. Nove težave z raketo SLS

Odpovedala je elektronika, ki upravlja enega od štirih motorjev RS-25 v raketi SLS, poroča Aviation Week. Raketa je v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, na njej je že integrirana vesoljska ladja Orion, vse skupaj pa čaka na misijo Artemis I, ki naj bi se zgodila februarja prihodnje leto. Mogoče so nove prestavitve. Zgolj menjava dela elektronike bi lahko trajala nekaj dni, menjava celotnega motorja pa bi lahko vzela tedne, sledijo dodatna testiranja.

Misija Artemis I bo uvodno dejanje programa Artemis. To bo prvi polet rakete SLS in prvi polet vesoljske ladje (sicer brez ljudi) okoli Lune po skoraj petih desetletjih. Vrnitev človeka na Luno je predvidena na odpravi Artemis III leta 2025.

5. Vesoljski sprehod

Astronavta Thomas Marshburn in Kayla Barron (Nasa) sta v četrtek opravila 6 ur in 32 minut dolg vesoljski sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje (MPV). Zamenjala sta okvarjeno S-anteno, namenjeno ozkopasovni zvezi z nadzornim središčem, in nato opravila še nekaj manjših nenačrtovanih nalog. To je bil Marshburnov peti vesoljski sprehod, Kayla Barron je bila zunaj prvič.

Sprehod je sicer bil načrtovan na začetku tedna, a ga je Nasa nenadoma odpovedala zaradi nevarnosti vesoljskih smeti. Nasa in Roskozmos sta nato spustila tirnico postaje in jo premaknila v povsem varno območje glede na ostanek ameriške rakete Pegasus, ki kroži od leta 1994.

Video: Posnetek sprehoda

Nasa je sicer ta teden izbrala tri podjetja, ki bi lahko gradila novo zasebno vesoljsko postajo.

Prvo je Blue Origin, ki bo za svoj projekt Orbital Reef (poglavje 1) prejel 130 milijonov dolarjev. Nanoracks bo za Starlab (poglavje 3) dobil 160 milijonov, Northrop Grumman pa bo bogatejši za 126 milijonov dolarjev.

Spodaj so računalniške projekcije hipotetičnih treh zasebnih postaj.

Med izbranci, zanimivo, ni podjetja Axiom Space, ki že ima pogodbo za priklop treh modulov na MVP in bi jih lahko po koncu mednarodne postaje morda lahko odklopil.

Trojica zmagovalcev na razpisu je dobila denar za uvodni razvoj, to seveda nikakor ni dovolj za dejansko gradnjo, in vprašanje je, ali bo ameriška politika ta denar nazadnje zagotovila.

Vsekakor se ZDA pripravljajo na neizogibno zadnje poglavje zgodbe o Mednarodni vesoljski postaji. Vodja ruskega Roskozmosa Dimitrij Rogozin je ta teden dejal, da bo kritična letnica najbrž 2028.

6. FOTO: Osvetje v peči

Ta teden je Hubblova ekipa izpostavila fotografijo galaksije NGC 1317, ki je 50 milijonov svetlobnih let stran, vizualno pa je v ozvedju Peči. Široka naj bi bila 55.000 svetlobnih let.

Sam vesoljski teleskop si po računalniški napaki (izginjajočih sporočilih med sistemi) še ni povsem opomogel. Že mesec dni je v t. i. varnem načinu delovanja, inženirji analizirajo sisteme, iščejo vzrok napake. Medtem enega po enega vklapljajo instrumente, ta teden so pognali spektrograf COS.

7. SKOK V ZGODOVINO: Prva odprava na Mars, ki ni končala v razbitinah

Pred točno 50 leti se je zgodil prvi pravi "mehki" pristanek na Marsu. Dosežek gre na račun Sovjetske zveze.

Maja 1971 je velesila proti Marsu izstrelila dve enaki sondi, Mars-2 in Mars-3. Šlo je za paketa iz orbiterja, pristajalnika in roverja.

Pristajalnik dvojke je ob Mars treščil z veliko hitrostjo in tako postal prvi izdelek človeških rok, ki se je dotaknil rdečega planeta (poglavje 10).

Trojka je šla korak dlje. Njen pristajalni modul je ozračje vstopil 2. decembra 1971, spominja Roskozmos. Zaviral je s padali, zadnjih 20 metrov s protipotisnimi raketami, udarec je ublažila še plast pene. Podatki o delovanju na tleh se glede na vire razlikujejo, a večinoma pravijo, da je minuto in pol pozneje pristajalnik začel komunicirati z orbiterjem in začel pošiljati prvo fotografijo. Slabih 20 sekund pozneje pa je za vedno utihnil. Vzrok bo verjetno neznan, vse dokler ne bomo ljudje kolonizirali Marsa in si naprave skrbno pogledali.

Mars-3 je vsekakor v zgodovino šel kot prva naprava, ki je mehko pristala na Marsu, a bila pri tem le deloma uspešna.

NA VIDIKU:

Nedelja, 5. december (ponoči) - Sojuz-2 - Galileo

Nedelja, 5. december - Atlas V - (STP)-3

Ponedeljek, 6. december - razkritje kandidatov za nov Nasin astronavtski letnik

Sreda, 8. december - Sojuz-2 - Sojuz MS-20

Četrtek, 9. december - Falcon 9 - IXPE

Predvidoma ta teden - Electron - BlackSky