Stanislav Štuhec Svet24.si

Kam je odšel Stanislav Štuhec? Svojci ga ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

zala tomasic Reporter.si

Janšev propagandist Tomašič zlorablja Nova24TV ...

rudiger Ekipa24.si

Genialno! Rüdiger vratarju Reala pomagal pred ...

Pogled, ki pove vse! Odkrito.si

Meghan - ljubosumni izpad? Ženski ukazala, naj se...

elsnik Ekipa24.si

Uh, kakšne besede! Kapetan Olimpije Elšnik po ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Švedi so Iranca obtožili vojnih zločinov, o katerih je govoril in s tem Teheran razburil Janša

Deli na:
Švedi so Iranca obtožili vojnih zločinov, o katerih je govoril in s tem Teheran razburil Janša

Iranec Hamid Nuri je na Švedskem obtožen množične usmrtitve zapornikov leta 1988 - Foto: Facebook

Švedsko tožilstvo je Iranca obtožilo vojnih zločinov zaradi množične usmrtitve zapornikov leta 1988. Identitete obtoženega niso razkrili, bilo pa naj bi splošno znano, da gre za 60-letnega Hamida Nurija. Švedsko tožilstvo se glede obtožnice sklicuje na načelo univerzalne pristojnosti za huda kazniva dejanja, na spletni strani poroča britanski BBC.

Nurija so aretirali pred dvema letoma, ko je prišel v švedsko prestolnico Stockholm. Očitajo mu, da je julija in avgusta 1988 sodeloval pri množičnih usmrtitvah zapornikov, ki so simpatizirali z levičarsko opozicijsko skupino Mudžahedin-e Kalk (MEK), znano tudi kot ljudska mudžahedinska organizacija Irana. Odvetnik je za medije sporočil, da njegov klient obtožbe zanika. Osumljen je tudi mučenja in nečloveškega ravnanja z zaporniki.

Sodni proces naj bi se predvidoma začel 10. avgusta in trajal do aprila prihodnje leto.

Švedsko tožilstvo je v torek sporočilo, da so obtožbe povezane z obdobjem, ko je bil obtoženi pomočnik namestnika tožilca v zaporu Gohardašt v Karaju blizu iranske prestolnice Teheran. MEK se je med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988 boril na strani Iraka. Posledično se večina usmrtitev njegovih pripadnikov uvršča med vojne zločine. Vojna se je sicer končala 20. avgusta 1988, vendar so se usmrtitve nadaljevale.


Organizacije za človekove pravice si že dlje časa prizadevajo za pravico glede usmrtitev v Iranu, za katere ocenjujejo, da so zahtevale okoli 5000 življenj. Usmrtitve so ponovno prišle v ospredje po izvolitvi Ebrahima Raisija za novega iranskega predsednika minuli mesec.

Raisi, ki bo predsedniški položaj prevzel avgusta, je bil namreč eden od štirih sodnikov tajnih sodišč, ki so jih ustanovili leta 1988, da bi ponovno sodili na tisoče zapornikom zaradi njihovih političnih dejavnosti. Sam je večkrat zanikal svojo vlogo pri obsodbah na smrt, a je hkrati tudi izjavil, da so bili upravičene zaradi fatve pokojnega iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Homeinija.

Na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika pri usmrtitvah političnih zapornikov leta 1988 je nedavno na dogodku v organizaciji iranske diaspore opozoril tudi slovenski premier Janez Janša in pozval k neodvisni preiskavi pokola.

Zaradi Janševih izjav so v Teheranu na pogovor poklicali slovensko veleposlanico v Iranu, v Ljubljani pa so nato na pogovor poklicali iranskega veleposlanika v Sloveniji. Uradni Iran je sicer obsodil Janševo udeležbo na dogodku in njegove izjave ter zahteval pojasnila.