Dobrobit živali je bila pomembna tema že iz vikotirjanskih časov, a pravo obliko dobi v Weimarski republiki v 20. letih, ko nastajajo tudi večja društva za zaščito živali. Leta 1925 se tudi prvič dobijo, da bi poskusili izboljšati status žival in tako izboljšali razmere in standarde po svetu. Leta 1931 sprejmejo, da bo svetovni dan živali prav 4. oktober, prav tako pa so "sprejeli" zavetje svetnika Frančiška Asiškega, ki je živel med letoma 1181–1226 in je ustanovitelj frančiškanskega reda. Legenda pravi, da je imel moč govorjenja z živalmi, zato je bil pogosto na slikah ravno z njimi, v zadnjih letih pa naj bi tudi udomačil volka. Umrl je na večer pred 4. oktobrom v mestu Assisi, ki je bilo 705 let po njegovi smrti središče prvega svetovnega kongresa za svetovni dan živali.
Praznovanja svetovnega dneva živali združuje gibanja za dobrobit živali in jih mobilizira v svetovno silo, da bi svet postal boljši kraj za vse živali, so zapisali pri World Animal Day, strani, ki tudi uradno povezuje dogodke na ta dan.
Vse več ogroženih vrst
Društva in posamezniki lahko naredijo ogromno, a dejstvo je, da še nikoli v moderni zgodovini ni bilo ogroženih toliko živalskih vrst. Če je leta 2000 bilo na seznamu ogroženih vrst približno 10000 vrst , je bila ta številka leta 2021 že kar 40.000. Izumiranje vrst se je pospešilo po letu 2017. Kar 1.500 vrst je tik pred izumrtjem oziroma bo izboljšanje populacije praktično nemogoče, na tisoče drugih pa bo brez človeške pomoči težko preživelo.
Ravno človeška vloga je bila eden od pomembnejših faktorjev za njihovi izumiranje. Uničevanje naravnega okolja, gradnja infrastrukture, kmetijstvo, lov in vnos tujerodnih vrst na določena območja so le nekateri od razlogov, ki so pospešili izumiranje v zadnjih letih. Živali, kot so afriški gozdni slon, orangutani, tigri, številni nosorogi, modroplavuti tun, gorile in na tisoče drugih vrst, so tik pred tem, da bodo na svetu le še v digitalni obliki.
Tudi Slovenija ne izstopa iz tega trenda, v zadnjih desetletjih so se populacije številnih vrst zmanjšale, seznam ogroženih vrst pa se je večal. "V Sloveniji so ogroženi petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev," pravijo na ministrstvu za okolje. Danes so na tem seznamu risi, hrčki, volkovi, medvedi, nekatere kače in bobri. Da bi zaščitili naši biotsko raznolikost, smo v zadnjih letih na sezname zavarovanih vrst dodali več kot 380 živalskih in 70 rastlinskih vrst.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.