"Poškodba in bolezen hrbtenjače sta stanji, ki v Sloveniji in Evropi prizadeneta od 50 do 60 ljudi na milijon prebivalcev," je dejal predstojnik oddelka za rehabilitacijo bolnikov po nezgodni poškodbi možganov v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča (URI Soča) Klemen Grabljevec in pojasnil, da gre za oborožene konflikte in naravne katastrofe, kjer ljudje utrpijo poškodbe hrbtenjače, njihovo življenje je gibalno ovirano in pogosto odvisno od medicinskih pripomočkov ter pomoči drugih.

Zato je poudarek na preventivi, je dejal. Po njegovih besedah morajo tudi načrti za reševanje in evakuacijo ogroženih ljudi v primeru nesreč vsebovati natančen načrt evakuacije gibalno oviranih ljudi.

Na oddelku za rehabilitacijo bolnikov z okvaro hrbtenjače v URI Soča letno sprejmejo približno 40 bolnikov s težjimi poškodbami hrbtenjače, letos so jih sprejeli že 33, je povedal predstojnik oddelka Rajmond Šavrin. Pred leti so bile glavni razlog za poškodbo hrbtenjače prometne nesreče, letos pa je po njegovih navedbah več poškodb zaradi padcev doma in prometnih nesreč, predvsem motoristov.

Posledice poškodbe hrbtenjače so za posameznika običajno zelo hude, povzročijo paraplegijo ali tetraplegijo, rehabilitacija pa je dolgotrajna. Kot je poudaril, bi marsikatero od teh nesreč bilo mogoče preprečiti, če bi se zavedali, kakšne nevarnosti prežijo na nas, in včasih ravnali drugače, bolj premišljeno in previdno. "Glede na številne mogoče vzroke za poškodbo hrbtenjače se moramo zavedati, da poškodba hrbtenjače lahko doleti vsakogar in kjer koli," je še dodal Šavrin.

Na posledice poškodb hrbtenjače pa opozarjajo tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije, kjer se pridružujejo ozaveščanju o tem, da je poškodbe hrbtenjače mogoče ustaviti. "Razlogi za poškodbe hrbtenjače so raznoliki, vse pa se da preprečevati z vestno uporabo pravil in navodil, ki so oblikovana z namenom, da bi varovala življenja in zdravje ljudi. Tudi prometne nesreče, ki so trenutno razlog številka ena za tovrstne poškodbe, so velikokrat preprečljive," je povedal predsednik zveze Dane Kastelic. V zvezi sicer organizirajo številne preventivne dejavnosti, delujejo pa tudi na oddelku v URI Soča.

S poškodbo hrbtenjače se spopada Nino Batagelj, ki si je hrbtenjačo poškodoval ob skoku na glavo v reko ravno na današnji dan leta 2015. Kljub poškodbi in življenju na invalidskem vozičku poskuša živeti normalno, saj je dokončal šolanje, se zaposlil in vozi prilagojen avtomobil. "Življenje po poškodbi je velik preskok za posameznika in tudi njegov socialni krog. Osnova za življenje s poškodovano hrbtenjačo je prilagojen prostor. Čeprav smo leta 2014 s sprejemom zakona o izenačevanju možnosti invalidov naredili korak naprej, se ta najslabše pozna pri linijskem prevozu," je dodal.

Da se s poškodbo hrbtenjače da živeti normalno in dejavno, je dokazal tudi Peter Robnik, ki se je pred 36 leti kot policist poškodoval v prometni nesreči. Kot pravi, se mu je življenje takrat obrnilo na glavo, a se mu je uspelo vrniti v službo, sicer za delovno mizo, kjer je dočakal tudi upokojitev. Vmes si je ustvaril družino, je tudi dejaven športnik.

Dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače zaznamujemo na pobudo Mednarodnega združenja za hrbtenjačo. Letošnja tema je Poškodbe hrbtenjače v luči oboroženih konfliktov in naravnih katastrof.