Glob za nedostojno vedenje ne bo

Po predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru bi z globo kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve". A je predlog naletel na ostro polemiko tako v javnosti kot v parlamentu.

Podprli so jo poslanci strank SDS, NSi, SMC, SNS, Robert Polnar iz DeSUS-a in poslanec narodnosti Ferenc Horváth. Proti so bili v poslanskih skupinah LMŠ, SD, Levica, SAB, NeP in dva iz DeSUS-a. Poslanec narodnosti Felice Žiža je bil vzdržan.

Koalicijske poslanske skupine so sprva predlagale globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. To pa je naletelo na številne kritike, da se vzpostavlja neenakopraven položaj med državljani in da gre za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblasti.

Koalicija je nato predlog razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov. Kljub temu so v večjem delu opozicije ocenili, da namen ostaja enak. Kot so opozarjali, bi v pravni red s to spremembo vnesli zmedo, saj bi šlo za subjektivno odločanje policistov, kar bi lahko imelo za posledice tudi napake in zlorabe. Po njihovem mnenju je nedostojno vedenje ustrezno urejeno že v veljavnem zakonu in potrebe za spremembe ni.

"Gre za nič drugega kot uvajanje verbalnega delikta," je poudarila Tina Heferle iz LMŠ-ja. Z njo se je strinjala Nataša Sukič iz Levice, ki je menila, da gre za hudo obliko represije. Mojca Škrinjar iz SDS-a pa je nasprotno poudarila, da je varnost zelo pomembna vrednota.

Opozicija je po seji DZ-ja z zadovoljstvom pozdravila zavrnitev zakona. V LMŠ-ju jih veseli, da jim je z opozorili uspelo prepričati tudi tiste, ki sprva še niso bili pri takšnih stališčih.

"Padec tako sporne novele je pokazatelj, da vendarle v naši družbi še ni vse izgubljeno," je v izjavi novinarjem ocenila Heferle.

Glob za nedostojno vedenje ne bo
Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zadovoljna opozicija

Po njenem mnenju gre pri padcu zakona še za en pokazatelj tega, "da manjšinska vladna koalicija ne more vladati v dobrobit državljanov". "Vidimo, da se trguje z glasovi, da padajo zakonski predlogi vlade celo na pobudo koalicijskih poslancev," je dejala in ocenila, da je takšno vladanje oportunizem. Zatrdila pa je, da sami niso trgovali z glasovi oz. poslanci DeSUS-a.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je v izjavi dejal, da ne bi delal zmagoslavja, vesel pa je, da je zakon padel in "da je del opozicije spoznal argumente t. i. demokratične opozicije". "Z represijo, kaznovanjem ne bomo ljudi odmaknili z ulic, pač pa jih bomo z dobrimi in jasnimi potezami," je ocenil. Ugotavlja pa, da je "en ventil verjetno zopet sproščen, da ne bo prišlo do izgredov".

Po besedah Sukič so v opoziciji preprečili, da bi bil "navaden državljan oglobljen z od 500 do 1000 evrov kazni, če bi kritiziral to oblast". A skrb po njenem mnenju ostaja, saj da vedo, da ta vlada stopnjuje represijo. Pojasnila je tudi, da ni bila prepričana o današnjem izidu glasovanja in je delno presenečena. "Žalostna sem, da smo se tako daleč pogreznili, da se moram takega uspeha veseliti," je še dejala Sukič.

Zadovoljni so tudi v SAB-u. Kot je poudaril poslanec Marko Bandelli, obsojajo verbalni napad na kogar koli, a zakon, ki to ureja, že obstaja. "Danes zavrnjen zakon je bil ena žalost, saj se postavljamo v 20. leta prejšnjega stoletja, ko so v času fašizma utišali ljudi. To v današnjih časih ni prav," je opozoril. Pojasnil pa je, da se s poslancema DeSUS-a, ki sta nasprotovala zakonu, niso dogovarjali. "Zdrava pamet mora velikokrat prevladovati nad ukazom," je še dejal Bandelli.

Debirokratizacije še ne bodo obravnavali

Poslanci na septembrski seji še ne bodo obravnavali predloga zakona o debirokratizaciji. Zakonodajni postopek se začenja na novo, ker so prejeli novo besedilo. Večina predlogov sicer ostaja nespremenjena, je pa črtana socialna kapica.

S predlogom zakona o debirokratizaciji, ki ga je vlada pripravila spomladi, se posega v več veljavnih zakonov z različnih področij in jih še več razveljavlja. S tem je želela vlada zmanjšati administrativne ovire in prečistiti predpise. DZ bi moral prvo obravnavo opraviti danes, vendar je ta postala brezpredmetna, saj je vlada v ponedeljek zvečer sprejela nov predlog zakona.

V prvotnem besedilu je bil predviden tudi poseg v zakon o prispevkih za socialno varnost na način, da se nad mejo 6000 evrov bruto ti prispevki prenehajo obračunavati. Zdaj te določbe v zakonskem besedilu ni več. V novem besedilu, ki ga je vlada v DZ posredovala danes, prav tako ni več predlaganih še nekaterih sprememb zakonov.

Da bodo socialno kapico črtali iz predloga zakona, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal že v začetku septembra. Kot je dejal na finančni konferenci v Portorožu, bo največji izziv za slovensko gospodarstvo vprašanje ustrezne delovne sile. Naša država je namreč pri nižjih plačah konkurenčna, kjer je treba ljudi plačati več, pa "imamo hude težave", je dejal in obžaloval, da socialne kapice ne bo.

Te si še posebej želijo v gospodarstvu in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je v torek povedal, da bodo dejavnosti usmerili v sindikate, ki so trenutno tisti člen, ki socialno kapico zavira. Prepričati jih želijo, da je ta ukrep v dobro vseh, je dejal na gospodarskem e-forumu Spot Svetovanja primorsko-notranjske regije.

Podprli zakonsko podlago za zamik uvedbe elektronskega cestninjenja

Poslanci so danes podprli novelo zakona o cestninjenju, ki jo je vlada pripravila zaradi zamika celovite uvedbe elektronskega sistema cestninjenja. Ta naj bi po prvotnem predlogu zaživel decembra letos, a bo zaradi pritožb v postopku javnega naročila in posledične zamude pri sklenitvi pogodbe z izbranim izvajalcem uveljavljen februarja.

Decembra bodo na voljo le letne elektronske vinjete za osebna vozila in polletne za motorna kolesa, je pojasnil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič. Tedenske in mesečne elektronske vinjete pa bodo v uporabi februarja 2022.

Do zamika uvedbe celovitega sistema elektronskega cestninjenja prihaja zaradi zamude pri sklenitvi pogodbe z izbranim izvajalcem, slovaškim Skytollom, do katere je prišlo zaradi dveh vloženih revizijskih zahtevkov. Oba sta bila sicer zavrnjena kot neutemeljena.

V poslanskih skupinah so v torkovi razpravi soglašali, da pomenijo korak v pravo smer. Foto: Reuters
V poslanskih skupinah so v torkovi razpravi soglašali, da pomenijo korak v pravo smer. Foto: Reuters

Sprejeli novelo zakona o zaščiti živali

S 87 glasovi za in enim proti pa je državni zbor sprejel novelo zakona o zaščiti živali. Predlagane rešitve spodbujajo odgovorno lastništvo domačih živali in sledijo njihovi zaščiti in blaginji.

Novela natančneje določa sledljivost izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in nezakonite trgovine s psi. Tako bo obvezno označevanje že v leglu, do osmega tedna starosti psa. Pri oglaševanju psov bo treba navesti čip psa, če je ta mlajši od osmih tednov in še ni označen, pa čip matere psa. Prepoveduje se uporaba, prodaja in trženje naprav za šolanje živali, ki povzročajo električni šok, denimo električnih ovratnic. Prav tako se prepoveduje privezovanje psov z določenimi izjemami, na primer na sprehodu ali pri veterinarju. Če je pes privezan na vodilu, mora biti to dolgo najmanj pet metrov in mora psu omogočati gibanje v obe smeri na razdalji najmanj štirih metrov.

Novela predvideva tudi prostovoljno označevanje mačk za dokazovanje lastništva ter omogoča nekatere dodatne akcije lokalnih skupnosti za povečanje sterilizacije in kastracije, torej za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v posameznih lokalnih okoljih, je v torek povzel minister.

Novela predvideva tudi omejitve pri posedovanju eksotičnih vrst živali, pri čemer bodo pripravili listo dovoljenih in nedovoljenih vrst. Te bodo bolj ali manj lahko imeli le v živalskih vrtovih. Prav tako novela vsebuje prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Prepoveduje tudi usmrtitev zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh, pri čemer po ministrovih besedah podatki kažejo, da je bilo takih primerov že doslej malo, v letu 2019 na primer pet.

Sprejeta novela o zdravstvenem varstvu

DZ je tudi z 80 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki na zakonsko raven prenaša opredelitev programov obnovitvene in skupinske rehabilitacije ter letovanja otrok in mladostnikov.

Novelo zakona, s katero predlagajo prenos pravic do obnovitvene in skupinske rehabilitacije ter zdravstvenega letovanja otrok iz podzakonskega akta, to so pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju, na zakonsko raven, je v parlamentarni postopek vložil državni svet.

V noveli zakona so predlagali, da bi bil organizator obnovitvene in skupne rehabilitacije reprezentativna invalidska organizacija, humanitarna organizacija za kronične bolnike s priznanim statusom, organizator zdravstvenega letovanja otrok pa neprofitna nevladna organizacija.

Dopolnjena zakona o vojaških invalidih in žrtvah vojnega nasilja

DZ je sprejel novelo zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, dopolnitev zakona o vojnih invalidih in dopolnitev zakona o žrtvah vojnega nasilja. Za je glasovalo 61 poslancev, proti pa ni bil nobeden.

Novela zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo zagotavlja novo posebno pravico, ki je pravica do pavšalne odškodnine otrokom padlih v vojni za Slovenijo ter zakoncem in zunajzakonskim partnerjem padlih oziroma njihovim staršem.

Zaradi osamosvojitvenih dogodkov leta 1991 je enega od staršev izgubilo približno 20 otrok. Po noveli se jim prizna pravica do pavšalne odškodnine v vrednosti 100.000 evrov.

Po dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja bo zagotovljeno pravno varstvo osebam, ki so leta 1991 zaradi vojaške agresije na Slovenijo izgubile starša, zakonca oziroma potomca. Pravno varstvo se bo tako zagotovilo tudi družinskim članom civilnih oseb, ki so umrle zaradi vojaške agresije.

Dopolnitev zakona o vojnih invalidih pa omogoča vnovično vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega vojnega invalida. Rok za pridobitev statusa in pravic je do 31. decembra 2022.