Danska Socialdemokratska stranka je na torkovih predčasnih volitvah dosegla svoj najboljši rezultat v zadnjih dveh desetletjih, njen levosredinski blok pa je dobil tesno večino v 179-članskem parlamentu. Stranka premierke Mette Frederiksen je na volitvah, ki so se vrtele okoli domačih vprašanj, dobila 27,5 odstotka glasov in bo s petdesetimi sedeži, dvema več kot doslej, najmočnejša v parlamentu. Njen politični blok, ki mu rečejo rdeči blok, bo imel 90 sedežev: 87 jih je dobil na Danskem, še dva na Grenlandiji in enega na Ferskih otokih.
Kljub temu je premierka včeraj kraljici Margrethe II. ponudila odstop. Med volilno kampanjo je namreč v primeru zmage obljubila sestavo koalicije širšega političnega spektra in včeraj je dejala, da se bo tega tudi držala. Kraljica bo imela sedaj posvetovanja s strankami in bo mandat skoraj gotovo znova podelila štiriinštiridesetletni Frederiksenovi.
Eden njenih zelo verjetnih koalicijskih partnerjev je nova stranka Zmerni nekdanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena, ki je dobila 16 sedežev in se je uvrstila na tretje mesto. Rasmussen je stranko ustanovil s trditvijo, da želi biti sredinski most med poloma. To je storil po svojem odhodu iz vodilne stranke desnosredinskega modrega bloka Venstre, ki bo druga najmočnejša s 23 sedeži, kar pa je dvajset manj kot doslej. Izguba največje poraženke teh volitev gre predvsem na račun stranke Zmerni, ki ji je speljala velik del volilcev.
Predčasne volitve po spornem poboju
V volilni kampanji so prevladovale domače teme, vojna v Ukrajini skoraj ni imela vpliva. V ospredju so bila ekonomska in okoljska vprašanja pa usoda kadrovsko vse bolj podhranjenega danskega zdravstvenega sistema. Vprašanje priseljevanja nasprotno od prejšnjih volitev ni imelo večjega vpliva, tudi zato, ker je aktualna levosredinska vlada do tega vprašanja sama zavzela ostrejše stališče.
Do predčasnih volitev (redne bi morale biti čez osem mesecev) je prišlo na zahtevo Socialno liberalne stranke, ki je dotlej podpirala vlado. Predčasne volitve je zahtevala po objavi poročila komisije, ki je ugotavljala okoliščine pokončanja vseh 13,5 milijona minkov (kun) v državi jeseni leta 2020, kar je vlada ukazala zaradi takratne ugotovitve, da se je s teh živali na človeka prenesel mutirani novi koronavirus in da bi bila proti slednjemu lahko cepiva, ki so prihajala, manj učinkovita. V poročilu komisije je pisalo, da vlada za ukaz poboja ni imela pravne podlage, a da premierka Frederiksen tega verjetno ni vedela.
