Ko beremo zgodbe, se lahko poistovetimo z njimi in na ta način premišljujemo zgodbo lastnega življenja. Ko pa beremo poezijo, se dvigujemo s sveta in uziramo svetlobo Presežnosti, kar nam lahko celo pomaga preživeti. Ko sem po težki operaciji ležala na stomatološki kliniki ob Zaloški cesti, kjer piskajo rešilci in trobijo avtomobili dan in noč, ko je v sosednji sobi dementna gospa ponoči kričala, da živali lezejo po njeni postelji, ko je neutolažljivo jokal otrok v bližini, bi se mi zmešalo, če ne bi brala zbirke Miklavža Komelja Pred nevidnim. Me je dvignila iz teh okoliščin tja čez, kjer je mir in vse prav.  Ona

Nepreslišano Manca Košir branje