Razkritje množičnega vohunjenja za vladnimi kritiki z izraelsko programsko opremo je v številnih državah že sprožilo preiskave tožilstev, ostro se odzivajo tudi v opozicijskih krogih. V izraelskem podjetju NSO se še naprej branijo, da s prodajo programske opreme, s katero naj bi države sledile kriminalcem in osumljenim teroristom, ni nič narobe. Toda po nedavnem razkritju naj bi se med tarčami znašli številni kritiki vlad, ki so opremo kupile.
Ustanovitelj skupine NSO Šalev Hulio je danes dejal, da seznam domnevnih ciljev pegaza ni povezan z NSO. »Platforma, ki jo ponujamo, preprečuje teroristične napade in rešuje življenja,« je dejal in napovedal, da se bo zadeva slej ko prej znašla na sodiščih, ker bo podjetje sprožilo sodne postopke zaradi klevetanja. Hulio je prepričan, da bodo sodišča odločila njim v prid.
Župan Budimpešte nad Orbana
V Franciji je državno tožilstvo začelo preiskavo obtožb, da je Maroko sledil novinarjema raziskovalnega spletnega portala Mediapart. Maroko je sicer vse obtožbe zanikal in jih označil za neutemeljene. Na francoskem državnem tožilstvu sicer niso zapisali, da preiskujejo morebitno vpletenost Maroka, temveč da preiskujejo potencialna kazniva dejanja, povezana s kibernetskim vohunjenjem. Toda pri medijskem portalu Mediapart vztrajajo. »Edini način, da pridemo zadevi do dna, je, da sodne oblasti izvedejo neodvisno preiskavo o obsežnem vohunjenju Maroka v Franciji,« so zapisali pri portalu.
Afera močno odmeva tudi na Madžarskem, kjer v opozicijskih vrstah domnevno sledenje madžarske vlade novinarjem in aktivistom opisujejo kot najnovejši škandal. Tudi tukaj se bo tožilstvo moralo ukvarjati s preiskavo očitanih 300 zlorab programske opreme, saj je opozicijska političarka Olga Kalman proti neznanim storilcem vložila ovadbo. Opozicija premierju Viktorju Orbanu očita, da želi vzpostaviti policijsko državo, z vohunjenjem za vladnimi kritiki pa naj bi se pripravljal na parlamentarne volitve prihodnje leto. Za najverjetnejšega premierskega kandidata opozicije, župana Budimpešte Gergelyja Karacsonyja so molk vlade in njeni manevri za preusmeritev pozornosti najboljši dokaz, da očitki držijo.
Indijska opozicija na nogah
Tudi indijska opozicija zahteva neodvisno preiskavo poročil, da je vlada premierja Narendre Modija s programsko opremo pegaz vdrla v telefone 37 novinarjev, borcev za človekove pravice in vladnih predstavnikov. Na seznamu okoli 300 številk, ki naj bi jim potencialno sledili v obdobju med letoma 2017 in 2019, naj bi bilo tudi več politikov, med njimi tudi vodja največje opozicijske kongresne stranke Rahul Gandi. Indijska opozicija Modija obtožuje, da je prisluškoval svojim kritikom, dejanja pa so označili kot napad na demokracijo.
Vroče je tudi v Mehiki, kjer se je na seznamu oseb, ki naj bi jim sledili, znašlo vsaj 50 ljudi, ki so blizu sedanjemu predsedniku Andresu Manuelu Lopezu Obradorju. Sledila naj bi jim vlada prejšnjega predsednika Enriqueja Peña Niete, programsko opremo pa sta imela obrambno ministrstvo in urad državnega tožilca. Lopez Obrador je danes dejal, da je domnevno vohunjenje za opozicijo, aktivisti in novinarji sramotno dejanje. Zatrdil je, da njegova vlada ne vohuni za nikomer. Če je sistem pegaz v državi še aktiven, pa ga je treba odstraniti, je pristavil. ag, agencije
