Erdogan z referendumom za pravico do nošenja naglavnih rut

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je predlagal, da bi o ustavni spremembi, ki bi zagotovila pravico do nošenja naglavne rute v državni upravi, šolah in na univerzah, odločali na referendumu. "Če imate pogum, dajmo to na referendum," je dejal v televizijskem nagovoru.

"Naj se narod odloči," je dodal Erdogan v pogovoru z vodjo glavne opozicijske stranke Kemalom Kilicdaroglujem.

Zaradi tega, ker je Erdogan predlagal referendum, ga je Kilicdaroglu obtožil, da posnema madžarskega voditelja Viktorja Orbana, ki je postal nekakšna desničarska ikona. "Ali nameravate posnemati Orbana, Erdogan? Od kod vam ideja za referendum?" se je spraševal na družbenih omrežjih.

Turčija je bila dolgo država, v kateri je bilo nošenje naglavnih rut v javnih ustanovah zaradi sekularizma prepovedano. Zdajšnja razprava pa prihaja ravno v času pred predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Čeprav je nošenje rute sprožilo burno razpravo, se do zdaj še nobeno politično gibanje ni opredelilo za prepoved.

Turški predsednik v javnosti upodablja zaščitnika muslimanov pred sekularnimi elitami. Tudi njegova žena Emine Erdogan nosi naglavno ruto vedno, ko spremlja svojega moža med uradnimi funkcijami.

Turška prva dama je odkrito podprla konservativne ženske, še najbolj aktivistko, zdaj že pokojno Sule Yuksel Senler, ki se je celo svoje življenje borila za svobodo turških žensk, predvsem da niso imele omejitev pri nošenju naglavne rute, in predlagala številne življenjske sloge v islamskem stilu.

Julija 2008 je ustavno sodišče zavrnilo poskus Erdoganove vladajoče stranke AK, da bi odpravila prepoved nošenja naglavnih rut na univerzah, ker je bila protisekularna.

Turške omejitve glede nošenja versko usmerjenih modnih dodatkov in oblačil sicer izvirajo že iz časa moderne, sekularne turške države, ko je ustanovitelj republike Mustafa Kemal Ataturk uvedel vrsto predpisov glede oblačil. Namen je bil preprečiti versko simboliko v državni upravi. Predpisi so bili del obsežnega niza reform, ki so spremenile tako rekoč vse vidike turškega življenja – od civilnega zakonika do abecede, izobraževanja in socialne integracije spolov.

Vprašanje prepovedi nošenja naglavnih rut je imelo pomembno mesto v javnih in političnih razpravah v Turčiji v devetdesetih in dvajsetih letih prejšnjega stoletja.  Od leta 2013 lahko Turkinje, ki želijo nositi hidžab – tradicionalno islamsko naglavno ruto, ki pokriva glavo in lase, ne pa tudi obraza – na delovnih mestih v državni upravi in v vladnih uradih to storijo; Erdoganova vlada je omilila desetletja dolgo prepoved nošenja naglavne rute v državnih institucijah.