Film Damjana Kozoleta ''Pero'' o žalovanju, stigmah in moči ranljivosti

19.10.2023 | 10:50

Krčan Damjan Kozole (Foto: arhiv; U. Premik)

Foto: STA

V torek zvečer je bila v Kinodvoru premiera filma Pero Damjana Kozoleta o pokojnem igralcu Petru Musevskem. Režiser je po projekciji povedal, da film nudi prostor za soočanje z žalovanjem in temami, ki so v družbi še vedno stigmatizirane. "Pero je utelešal človeško ranljivost," kar so gledalci prepoznali in cenili, je dodal.

Med pripravami na film je Kozole v enem tednu pogledal vse igralčeve filme, vključno s sedmimi, ki sta jih posnela skupaj. Ta del je bil zelo intenziven in najbolj čustven, pred očmi se mu je odvilo vse prijateljevo življenje. Po njegovem mnenju je Musevski ali Pero, kot so ga klicali prijatelji in sodelavci, ustvaril najboljšo vlogo v filmu Jana Cvitkoviča Kruh in mleko iz leta 2001.

Musevski, prepoznaven obraz slovenske kinematografije in prejemnik številnih nagrad, vključno s srcem Sarajeva, je v svoji karieri igral v mnogih nagrajenih filmih, ki so se sčasoma začeli prepletati z njegovim življenjem. Situacije, v katerih se je znašel, so, na primer, pristale v filmih, zato je proti koncu svojega življenja, med močno depresivno epizodo, resnično začel verjeti, da se vse njegove vloge lahko preslikajo v resnično življenje, kar je v njem vzbujalo strahove, je povedal Kozole ter dodal, da se teme, ki jih človek obravnava v filmih, naselijo vanj.

"Delo z igralci je nekakšna akupunktura. Moraš najti prave energetske točke pri človeku, da sprožiš mehanizme, da se odvije tako, kot si si zamislil, da je igralec prepričljiv in naraven," je režiser razmišljal po projekciji ter poudaril, da se je "Pero vedno trudil, da bi bil v vsaki vlogi človek iz mesa in krvi".

"Odločitev, da posnamem ta film je bila ena najtežjih odločitev v mojem življenju, zato ker sem vedel, da se bom moral soočiti z nekaterimi rečmi, z vprašanji, na katere ni odgovora," je povedal. Film nudi prostor za soočanje z izgubo in stiskami in ima kot umetniško delo tudi terapevtsko funkcijo. "Ko greš skozi nek proces in o teh stvareh toliko premišljuješ, prideš tudi do nekakšne katarze."

Film je bil sprva zamišljen kot projekt, v katerega bo Musevski aktivno vpet, kot refleksija prepleta njegovega profesionalnega in zasebnega življenja ter odpiranje težkih a pomembnih tem. Po igralčevem samomoru na začetku pandemije leta 2020, se je format filma sicer moral spremeniti, vendar se je prvotna zamisel hkrati tudi precej ohranila.

Dokumentarec je poklon igralcu in človeku ter dokument o prijateljstvih, depresiji in družbenih stigmah. Prepleta obdobje po igralčevi smrti, posnetke psihodramske delavnice z njegovimi sodelavci, odlomke iz njegovih filmov in njegove zabeležene ali posnete izjave.

Musevski, ki se je spopadal z depresijo, to duševno bolezen v filmu opiše kot nekakšno roleto pred možgani, ki je sam ne moreš dvigniti. V zadnjih letih svojega življenja je igralec v intervjujih pogosto odkrito govoril o svoji depresiji in alkoholizmu. Film gledalce spodbuja, naj spregovorijo o lastnih stiskah in naj ranljivosti ne vidijo kot šibkosti.

Zaradi dolgoletnega in tesnega sodelovanja se je Musevski tu in tam pošalil, da Kozole ne more snemati brez njega. Naslednji film bom res posnel brez njega, je povedal režiser, a dodal, da tudi ta projekt, ki ga pripravlja za naslednje leto, "ne bi posnel brez njega, če bi Pero še danes bil".

"Pero v resnici zame še ni odšel," je povedal ter pojasnil, da se vse od njegove smrti posveča filmu in urejanju fotografij in podobnih gradiv. "Zdaj, ko bo ta film odšel med ljudi, bo to verjetno tudi dokončno slovo od njega."

Film Pero je na nedavnem Festivalu slovenskega filma Portorož prejel vesno za posebne dosežke, sedaj pa v Kinodvoru začenja pot redne distribucije pod okriljem Vertiga.

STA