Zdravstvo moramo že sedaj prilagajati, to pa lahko naredimo na več različnih načinov. Nekatere od teh so tuji in domači strokovnjaki predstavili na 12. strateški konferenci Vrednost inovacij, ki je letos potekala pod geslom »Zdravstvo, odporno na izzive prihodnosti«.

Osredotočanje na zdravo življenjsko dobo

Bogi Eliasen, govorec v uvodnem delu konference je dejal, da se v zadnjem času raziskovalci osredotočajo predvsem na trajanje zdrave življenjske dobe in ne le celotne življenjske dobe posameznika, ter na zdravstveno oskrbo, ki se osredotoča na bolnike. Dodaja še: »Delo moramo usmeriti v povezovanje različnih vidikov zdravja in zdravstva med različnimi državami. Današnja razprava se osredotoča na izboljšanje zdravstva. Pomembno se je zavedati, da smo tu že naredili dolgo pot. Delati moramo prave stvari na pravi način. Ni enega samega odgovora, so pa izbire.« Poudaril je, da se znanje in izkušnje nanašajo na preteklost, odločitve pa na prihodnost. Razumeti moramo, da je vlaganje v zdravstvo investicija in ne strošek. »Pomembno je zagotoviti, da so ljudje čim dlje časa, čim bolj zdravi. Bolj zdrava populacija je ključna za vzdržno zdravstvo.« 

Obravnavanje osebe v celoti, ne le diagnoze

V okviru okrogle mize, ki je potekala pod geslom »Slovenija kot del prožne, vzdržne in na prihodnost pripravljene Evropske unije«, je Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in predsednica Evropske zveze za raka dojk – Europa Donna poudarila, da je potrebno obravnavati osebo v celoti, ne le diagnoze: »K temu se premikamo, imamo tudi primere dobrih praks v Sloveniji. Zagotovo se največ spreminja pri redkih boleznih. Nekje moramo začeti in iti korak za korakom, s tem kar trenutno imamo. Uporabniki smo vsi, danes jaz, jutri vi. Dokler ne zboliš ne veš, kaj zdravstveni sistem je in kaj ponuja.« Prim. mag. Dorijan Marušič, mednarodni svetovalec na področju zdravstva pa je dodal še, da smo zdaj spoznali, da le ni tako velikega razkoraka med Slovenijo in mednarodnim prostorom: »Moramo začeti spreminjati besede, komunikacijo, investirati v zdravje, stimulirati državljane in državljanke ter se prilagoditi njihovemu načinu razmišljanja o zdravju. Slovenci smo najslabši v zadovoljstvu s svojim zdravjem, čeprav smo primerjalno in realno kar zdrava populacija. Pacient mora postati enakovreden partner v procesu zdravljenja, osredotočiti se moramo nanj in začeti meriti rezultate.«

Moderatorka okrogle mize izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je okroglo mizo sklenila z mislijo: »Iskali smo odgovore na vprašanja, kaj potrebujemo, da bi pripravili naš zdravstveni sistem na izzive prihodnosti. Pokazali smo, da je finančna vzdržnost zgolj osnovni pogoj in da je ključno zagotavljanje ustreznega obsega visoko kompetentnih in zavzetih zaposlenih v zdravstvu ter v vseh podpornih in regulatornih organizacijah. Strategija zdravstva je po definiciji deležniška in kot taka zahteva partnerstvo, zaupanje in konstruktivno sodelovanje, saj brez tega ni mogoče zagotoviti fleksibilnega zdravstvenega sistema, ki se hitro odziva na potrebe bolnikov in zdravstvene izzive celotne družbe.«