Janša je v pogovoru na indijski televiziji, ki so ga povzeli tudi na spletni strani premierjevega kabineta, veliko časa posvetil predvsem Kitajski. Med drugim je opozoril na odgovornost za izbruh pandemije covida-19, o čemer da "se bo treba še pogovoriti" in da "bi kitajske oblasti morale odgovarjati", ker da sveta niso pravočasno obveščale o grožnji novega koronavirusa.
Spomnil je na obisk indijskega zunanjega ministra septembra lani na Blejskem strateškem forumu, ko sta se pogovarjala o položaju v indijsko-pacifiški regiji. Janša je ocenil, da "je Pacifik kljub težavam z Rusijo in Ukrajino zdaj največji problem". "Indija je tu ključna država, da umiri napetosti, ki se dogajajo tam," je dejal.
V prvi vrsti je opozoril na vprašanje Tajvana in dejal, da bo Slovenija podprla vsako suvereno odločitev Tajvancev: če bodo želeli živeti neodvisno ali pa če se bodo "svobodno, brez prisile, vojaškega posredovanja, izsiljevanja ali strateškega goljufanja, kot se trenutno dogaja v Hongkongu, odločili, da bi bili radi del Kitajske".
Ostro je kritiziral Kitajsko zaradi odziva na napoved Litve na odprtje diplomatskega predstavništva na Tajvanu in tajvanskega v Litvi. Poudaril je, da ima veliko članic EU "takšna ali drugačna predstavništva v Tajvanu", pri čemer je po Janševih besedah nekaj manj pomembnih razlik v poimenovanju. Kitajska je po premierjevem mnenju v primeru Litve šla krepko dlje od običajnega protestiranja. "Poskus izolacije majhne države, ki se je pred 30 leti prav tako borila za svojo neodvisnost, je strašljiv," je dejal.
"Uradno je EU podprla Litvo in mislim, da kakršenkoli nadaljnji pritisk na Litvo in nekatere druge države v Evropi kitajski vladi ne bo koristil. Dobri trgovinski odnosi so v skupnem interesu. Če skuša ena stran škodovati tem odnosom, bi morda lahko imela kratkoročno korist, dolgoročno pa smo vsi poraženci," je opozoril slovenski premier.
Ob tem je razkril, da "delamo na izmenjavi predstavništev", hkrati pa zatrdil, da "to ne bo na ravni veleposlaništev". "To bo predstavništvo na enaki ravni, kot jih ima že veliko držav članic EU," je sporočil Janša.
V komentiranju odnosov med Rusijo in EU oz. Natom zaradi ukrajinske krize je Janša opozoril še, da bi lahko prihajalo do "koordinacije med Pekingom in Moskvo" pri spodbujanju kriz za izvajanje pritiska na Nato. "Če je nekdo prisiljen, da mora rešiti dve veliki krizi na povsem različnih koncih sveta, mora razdeliti diplomatska, gospodarska in vojaška sredstva. Zato sta ti grožnji oziroma stanji povezani," je opozoril Janša.