Premogovnik Velenje

Vplivni slovenski poslovnež že več let najpomembnejši domači igralec v poslih z indonezijskim premogom

Primož Cirman
16. 11. 2022, 19.17
Posodobljeno: 16. 11. 2022, 19.24
Deli članek:

Kako je švicarsko podjetje, ki so ga v Velenju izbrali za več deset milijonov evrov vreden posel s premogom iz Indonezije, povezano z vplivnim slovenskim poslovnežem?

BOBO
Za letos so v Premogovniku Velenje načrtovali izkop 2,8 milijona ton premoga. Cilja zaradi sesutja glavnega odkopnega polja zelo verjetno ne bodo dosegli.
Posel načrtovali že pred 15 leti
Četudi se v Velenju pri uvozu premoga iz Indonezije sklicujejo na pomanjkanje domačega lignita, je nesporno dejstvo, da so ta posel že pred desetletjem in pol načrtovali tudi snovalci projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Že od samega začetka so namreč načrti za največjo slovensko energetsko naložbo po osamosvojitvi predvidevali mešanje lignita z uvoženim črnim premogom. To so javnosti prikrivali do leta 2010. Za mešanje premoga v kotlu, ki je bil deloma izdelan v Indoneziji, pa je obstajal še en razlog – dvomi o ustrezni kurilni vrednosti premoga, saj so bile napovedi za Velenje že takrat slabe.

Pred dnevi so iz Premogovnika Velenje sporočili, da so podpisali dve pogodbi za uvoz premoga iz Indonezije, države v jugovzhodni Aziji. Za to so se odločili zaradi sesutja glavnega odkopnega polja v rudniku, ki je onemogočilo kopanje premoga za Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ). Toda do zdaj ni bilo znano, od koga so indonezijski premog v Velenju kupili.

Zdaj razkrivamo, kdo je dobavitelj. Gre za švicarsko skupino Petraco Group, ki se ukvarja s trgovanjem z naftnimi derivati in rudami. Njene povezave segajo do Ivana Pušnika, ki že več let velja za ključnega slovenskega igralca v poslih s premogom in enega najvplivnejših ljudi iz zakulisja domače energetike. Po naših informacijah so v Velenju s Petracom podpisali obe pogodbi za uvoz premoga iz Indonezije, od tega eno za naročilo dodatnih količin. Na pojasnila Premogovnika Velenje še čakamo. Skupaj naj bi tako v Šaleško dolino v prihodnjih mesecih prišlo okoli pol milijona ton premoga. Po kakšni ceni, ni mogoče izvedeti, po nekaterih ocenah pa bo v razponu med 20 in 40 milijonov evrov. Letos so sicer v Velenju odkopali 2,1 milijona ton premoga, kar je 700 tisoč ton manj od načrtov.

Kaj ima z dobaviteljem Ivan Pušnik

Na prvi pogled je izbira Petraco Groupa za dobavitelja indonezijskega premoga precejšnje presenečenje. Do zdaj se je namreč kot prvi favorit za posel omenjala švicarsko-nizozemska energetska družba Vitol, ki od leta 2017 dobavlja indonezijski premog termoelektrarni toplarni (Te-Tol) v lasti Energetike Ljubljane. Za to je samo v letih 2020 in 2021 skupaj prejela 55 milijonov evrov.

Med prvimi vzorci, ki so jih septembra letos testirali v TEŠ, je bil prav indonezijski premog, namenjen v Ljubljano. Vitol ima v Sloveniji močne povezave. Poslovno sodeluje z Ivanom Pušnikom, nekdanjim diplomatom, visokim uslužbencem Službe državne varnosti (SDV) in šefom protokola Republike Slovenije v času Demosove vlade. Za Pušnikovo švicarsko podjetje Energygor je nekaj časa delal Blaž Košorok, nekdanji direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Gen Energije in Te-Tola iz SDS. Iz te stranke prihaja tudi član poslovodstva premogovnika Aleš Logar.

Od kod je torej v posel čez noč prišel Petraco? Po naših informacijah so v premogovniku, ki ga vodi Janez Rošer, pridobili tudi ponudbo Vitola. Toda prvi favorit naj bi se nato sam umaknil Petracu, ki je prav tako povezan z Ivanom Pušnikom. V Petraco Group je namreč po podatkih s spletnega omrežja Linkedin od lanske jeseni zaposlena njegova hči Ticia Pušnik, ki je tja prišla iz podjetja Energygor. Bo imel torej primat nad dobavo premoga v Velenje še vedno Ivan Pušnik, le da je medtem zamenjal mednarodnega partnerja?

arhiv Reporterja, BSF
Zdaj bo indonezijski premog v Velenje dobavljalo podjetje, za katerega od lani jeseni dela Pušnikova hči.

Od Titove Jugoslavije do ruskih oligarhov

Tudi korenine Petraco Group, ki ima danes v lasti številna podjetja v Švici, Singapurju, britanskih Kanalskih otokih, Panami in drugih davčnih oazah, segajo na območje nekdanje Jugoslavije. Podjetje je namreč v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Milanu ustanovil Hrvat Branko Šrenger. Gre za nekdanjega uslužbenca beograjske družbe Genex, največjega izvoznega podjetja bivše države, ki je bilo tesno povezano z jugoslovansko tajno službo Udba.

Že takrat se je Petraco ukvarjal s preprodajo naftnih derivatov. Sodeloval je s hrvaško Ino in bil pomemben partner Petrola. Za posle na območju nekdanje Sovjetske zveze je nekaj časa skrbel Robert Ježić, poznejši hrvaški tajkun iz kroga nekdanjega predsednika vlade Iva Sanaderja. Pred nekaj leti se je Petraco Group preselil v Švico. V istem času so italijanski mediji podjetje omenjali kot enega od vmesnih členov v spornih poslih z nafto, ki je v Evropo prihajala iz iraškega Kurdistana, vodil pa naj bi jih zet turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Danes Petraco Group vodi Inga Šrenger. Podjetje je še vedno eden večjih trgovcev z nafto iz Rusije, ki jo je na Zahod dobavljalo tudi po izbruhu vojne v Ukrajini. Še vedno ima dolgoročno pogodbo z rusko naftno družbo Neftisa. Ta je v lasti družine Mikhaila Gutserieva, enega najbogatejših ruskih oligarhov, ki je zaradi podpore režimu v Belorusiji od lani na seznamu sankcij EU. Med partnerji Petraco Groupa je bila do letos tudi ruska državna naftna družba Zarubežneft, ki ima v lasti rafinerijo v bosanskem Brodu.

Sence indonezijskega premoga nad TEŠ 6

Primož Lavre
V Premogovniku Velenju, ki ga vodi Janez Rošer, do zdaj niso razkrivali, s kom so podpisali dve pogodbi o uvozu premoga.

V Premogovniku Velenje so pred dnevi poudarili, da se o dobavi premoga pogovarjajo tudi z dobavitelji z območja Balkana in vzhodne Evrope. Tudi o tem podrobnejših informacij ne dajejo. Četudi se v Velenju pri uvozu premoga iz Indonezije sklicujejo na pomanjkanje domačega lignita, pa je nesporno dejstvo, da so ta posel že pred desetletjem in pol načrtovali tudi snovalci projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Že od samega začetka so namreč načrti za največjo slovensko energetsko naložbo po osamosvojitvi predvidevali mešanje lignita z uvoženim črnim premogom. To so javnosti prikrivali do leta 2010.

Za mešanje premoga v kotlu, ki je bil deloma izdelan v Indoneziji, pa je obstajal še en razlog – dvomi o ustrezni kurilni vrednosti premoga, saj so bile napovedi za Velenje že takrat slabe. V TEŠ so tako po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja opravili postopke testiranja 10 tisoč ton indonezijskega premoga. Preliminarni rezultati projektanta kotla za indonezijski premog so pokazali, da je premog za testiranje sosežiga z lignitom ustrezen. Pozneje so testirali tudi pet drugih vrst premoga, ki imajo enako ali boljšo kurilno vrednost ter podobno kemijsko sestavo kot velenjski lignit.