Plastična kirurgija se ni začela zaradi potreb filmskih zvezdnic, niti se ni pojavila prvič v Ameriki. Leta 1901 je starejša poljska aristokratinja od nemškega kirurga Eugena Holländerja zahtevala, naj ji dvigne lica in vogale ust. Da ji je lahko ugodil, je Holländer zarezal v rob njenega obraza in odstranil odvečno kožo okoli ušes, ni pa poskušal dvigniti kože.

To je prvi naredil leta 1916, 15 let po Holländerjevem zgodnjem poskusu, dr. Erich Lexer, nemški kirurg in nekdanji kipar. Bil je prvi, ki je dvignil kožo in odstranil odvečno tkivo. V začetku sedemdesetih let je profesor Tord Skoog na Švedskem razvil koncept, s katerim se je začelo dvigovati globlje plasti tkiva kože, s čimer je dosegel še bolj napeto kožo. Od takrat se tehnika pomlajevanja obraza ni bistveno spremenila, novosti pa so do danes ostale usmerjene le na dolgotrajnejši učinek, hitrejše celjenje in manj opazne šive.

Zaradi lepih podob vplivnic tretjina dijakinj razmišlja o lepotnih posegih

Dvig obraza je ostal do danes ena od najbolj tveganih lepotnih operacij. »Pod kožo poteka živec, ki je odgovoren za obrazno mimiko in tudi nasmeh. Če se pri operaciji poškoduje, lahko nasmeh obvisi,« pojasnjuje plastični in estetski kirurg dr. Peter Zorman, ki velja za tistega, ki opravi največ tovrstnih operacij. »Zelo dobro poznamo anatomijo obraznih plasti, potek vej obraznega živca in tako imenovane 'nevarne cone'. Zato je poškodba tega živca pri nas zelo malo verjetna,« še dodaja.

Največje tveganje, ki obstaja, ne le pri dvigu obraza, ampak tudi pri drugih lepotnih operacijah, je vnetje kože. Zaradi tega je, kot poudarja Zorman, priporočljivo, da se operacije izvajajo tam, kjer ima pacient vsaj še en mesec po posegu hiter dostop do zdravnika, ki je operacijo izvedel. Slovenski kirurgi zato odsvetujejo operacije v tujini, če po posegu vsaj nekaj tednov ne morete ostati tam.

Brez noža pri določeni starosti ni rezultata

Pred desetimi leti je zanimanje za dvig obraza močno usahnilo. Kot pojasnjuje specialist estetske, plastične in rekonstruktivne kirurgije dr. Krešimir Božikov, čigar zadovoljna stranka je marsikatera znana Slovenka, se je ob poplavi različnih lepotnih tretmajev in visokoenergetskih naprav pred desetimi leti začel izrazit upad povpraševanja po klasičnem kirurškem dvigu obraza. »Tretmaji in naprave so obljubljali pomladitev brez noža in razumljivo je, da so se stranke raje odločale za nekirurške liftinge. Ker pa so rezultati daleč od tistih, ki se dosežejo pri kirurškem dvigu obraza, se danes stranke spet vedno pogosteje odločajo za to.« Kot še pravi sogovornik, ima »nekirurško pomlajevanje pri določeni starosti omejitve, preko katerih ne more iti. Po petdesetem letu starosti je odvečne kože toliko, da je ne moreš zategniti z nobenim aparatom,« pravi Božikov in dodaja, da se z dvigom obraza doseže od deset do petnajst let mlajši videz.

Tudi Zorman meni, da z »manj invazivnimi posegi pri določeni starosti ne moremo več premagovati povešenja mehkih tkiv obraza, mešičkov pod robom spodnje čeljusti, podbradka in globokih gub. Izrazite starostne spremembe centralnega in spodnjega dela obraza, vrat in veke lahko učinkovito popravimo le z operacijami.« Po drugi strani, pravi Zorman, »je gubanje okoli oči in na čelu najlažje izboljšati z botulinum toksinom. Lica in ustnice lahko lepo poudarimo s polnilom.« Celotnega obraza pa s polnili kirurgi ne morejo pomladiti, saj, kot pravi Zorman, vemo, »kako je videti prazna vreča, če jo napolnimo z zrakom«.

Pred desetimi leti je prevladoval trend velikih prsi, danes so moderne majhne. Foto Reuters

Ni novost, če povemo, da povpraševanje po estetskih posegih raste. »Eksponentno po nekirurških – polnilih, hialuronski kislini, pomlajevanju z aparati … Konstantno, nekaj odstotkov na leto, pa tudi po kirurških,« pojasnjuje Božikov. Razlog je po besedah sogovornika v vse večji dostopnosti informacij ter družbenih omrežjih. »Zaradi družbenih omrežij se ljudje veliko bolj zavedajo svojega videza in posledično svojih napak. Filtri omogočajo, da so na fotografijah videti odlično, in razumljivo je, da si želijo takšnega videza tudi v resnici.«

Včasih velike, danes majhne

Medtem ko se lepota ne spreminja, pa se spreminjajo lepotne smernice. »Včasih so se delali majhni nosovi, danes poskušamo oblikovati takšnega, ki človeku najbolj pristaja. Pred desetimi leti je prevladoval trend velikih prsi, danes so moderne majhne. Pogosteje se stranke odločajo tudi za pomanjšanje prsi, velike lahko namreč povzročajo kup nevšečnosti in ovirajo ženske pri marsikateri dejavnosti. Včasih je bilo pomembno, da je trebuh raven, danes pa se morajo na njem videti mišice. S postopki visoke definicije, kjer neenakomerno odvzemamo maščobe iz trebuha, s sencami ustvarjamo videz mišic,« pove Božikov.

Večina ljudi se za lepotno operacijo odloči, ker jih določena telesna pomanjkljivost hudo bremeni. »Zaradi določenih nepravilnosti imajo slabo samopodobo, zaradi te pa so slabše realizirani tudi na drugih področjih. Strank, ki živijo od svojega videza, je le peščica, je pa res, da so morda te bolj opazne. 95 odstotkov naših strank so popolnoma normalni ljudje,« je povedal Zorman in dodal, da Slovenke ne pretiravajo in si želijo naravne lepote, medtem ko je recimo za srbske stranke znano, da si želijo večjih posegov in bolj vidnih sprememb, tako ustnic kot prsi.