Dvostopenjska, 35 kilogramov težka in 3,5 metra dolga raketa je v desetih sekundah dosegla hitrost 3700 km/h, nato pa je še minuto prosto letela do višine 25 kilometrov. Raketa je bila opremljena z naborom instrumentov, ki so merili hitrost, višino, pospešek in druge podatke. Pri izdelavi merilnih naprav je sodeloval avstrijski raketar Denis Banovic.

Na krovu sta bila tudi GPS-sprejemnik, ki je zabeležil trajektorijo poleta in kamera, ki je posnela polet. Sistem za telemetrijo je med poletom vse podatke po radijski zvezi pošiljal bazni postaji na tleh. To je bil še eden v vrsti testnih poletov, katerih namen je preizkusiti vse ključne tehnologije, ki so potrebne za polet prve slovenske rakete v vesolje, so zapisali v ZOTKS.

Načrtuje se, da bo podobna, a malce večja raketa poletela več kot 100 kilometrov visoko, kar se smatra za suborbitalni polet v vesolje. Pri suborbitalnem poletu se raketa ne utiri v orbito okrog Zemlje, ampak se po poletu s padalom vrne na Zemljo.

V ZOTKS so izpostavili tudi dejstvo, da je to trenutno drugi najvišji polet amaterske rakete v Evropi. Najvišje do sedaj je poletela raketa, ki jo je izdelala skupina z Univerze v Stuttgartu in je leta 2016 poletela 32 kilometrov visoko.