Na ministrstvu za finance so pripravili predloge sprememb štirih davčnih zakonov, in to:
- Zakona o dohodnini (ZDoh-2),
- Zakona o trošarinah (ZTro-1),
- Zakona o davčnem postopku (ZDavp-2) in
- Zakona o finančni upravi (ZFU).
Vse štiri zakone so v ponedeljek, 1. avgusta 2022, po navedbah ministrstva za finance posredovali v javno objavo na portal E-demokracija in v medresorsko obravnavo. Rok za oddajo predlogov ali pripombe je 19. avgust 2022. Prav tako so pripravili gradivo za medije, ki smo ga prejeli tudi v uredništvu revije Denar. V nadaljevanju bom najprej povzel obrazložitve ministrstva za finance pri vseh štirih zakonih, nato pa bom komentiral predloge sprememb treh davčnih zakonov, in to:
- Zakona o dohodnini (ZDoh-2),
- Zakona o davčnem postopku (ZDavp-2) in
- Zakona o finančni upravi (ZFU).
Ministrstvo za finance je uvodoma pojasnilo:
»Pri pripravi sprememb je bilo treba tehtati med učinki pri splošni razbremenitvi vseh dohodninskih zavezancev, kjer bi, gledano absolutno, bili zavezanci z višjimi dohodki bolj razbremenjeni kot zavezanci z nizkimi dohodki, in bolj ciljno usmerjenimi spremembami, kjer se želi doseči učinek predvsem pri določenih skupinah, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč države. Na to odgovarjamo s predlaganimi spremembami Zakona o dohodnini.
Predlogi novel zakonov sledijo več ciljem: odpravljajo oziroma popravljajo nekatere ukrepe, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, zlasti zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti (spremembe Zakona o dohodnini, spremembe Zakona o finančni upravi), naslavljajo nekatere vsebine iz Programa za delo koalicije 2022–2026 in draginjo (spremembe Zakona o dohodnini in Zakona o trošarinah). Prinašajo tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance in v slovenski pravni red prenašajo direktive EU (spremembe Zakona o davčnem postopku).«
Moj komentar:
Nepravilen je pristop, da pri spremembah davčnih predpisov navajaš, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki. Po mojem mnenju je to politični pristop, ki po eni strani mogoče prinaša glasove, na drugi strani pa slabo voljo določenih dohodninskih zavezancev in s tem tudi mogoče njihovo preselitev v drugo, davčno bolj ugodno državo. Gre za dohodninske zavezance, ki imajo višje dohodke tudi zaradi višje pridobljene izobrazbe in bolje plačanih služb. To pomeni, da so zdaj zaradi višje izobrazbe in svoje pridnosti kaznovani z višjim davkom.
Dejstvo je, da imamo v Sloveniji visoko progresijo obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, in če se pri uvajanju progresivnih davčnih stopenj nadpovprečno in večkratno obdavčujejo dohodki tistih, ki prejmejo višje dohodke, je normalno, da so potem pri znižanju davčnih stopenj deležni večje razbremenitve.
Za lažje razumevanje progresivne obdavčitve sem pripravil izračun dohodnine za zaposlenega, ki ima bruto plačo 1.000,00 evra, in za zaposlenega, ki ima bruto plačo 6.000,00 evra. Kot vidimo, drugi, ki ima šestkrat višjo plačo, plača 18,5-krat višjo dohodnino.
O visoki progresiji slovenske dohodninske lestvice sem pisal v reviji Denar septembra 2011 in maja 2012. Oba teksta sem objavil v svojem predhodnem blogu na naslednji povezavi Slovenci med najbolj obdavčenimi. Res je, da gre za podatke, ki so stari več kot deset let, toda ne verjamem, da je prišlo do večjih sprememb. Lahko pa vsak od vas to sprejme kot izziv in opravi primerjavo današnjih dohodninskih davčnih stopenj v državah, ki so navedene v obeh člankih. Ob tem je treba poudariti, da je takrat, to je v letih 2011 in 2012, najvišja dohodninska stopnja znašala 41 odstotkov, zdaj pa bo znašala 50 odstotkov.
Poleg tega pa menim, da je ustvarjanje boljših davčnih učinkov le pri določenih posameznikih lahko tudi ustavno sporno.
Predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2)
»Cilj predloga novele je zagotoviti javnofinančno stabilnost oziroma zmanjšati strukturni primanjkljaj z namenom vzpostavitve javnofinančnih pogojev za naslavljanje situacije v negotovih časih, ki smo jim priča, povezane predvsem z vsesplošno rastjo cen, še zlasti na področju energentov in hrane. Odpravljajo se nekateri neutemeljeni odstopi od temeljnega davčnega načela obdavčevanja po ekonomski moči, uveljavljeni z zadnjo novelo Zakona o dohodnini,« navaja ministrstvo za finance.
Moj komentar:
Ne drži navedba ministrstva za finance, da s predlaganimi spremembami odpravljajo nekatere neutemeljene odstope od temeljnega načela obdavčenja po ekonomski moči, uveljavljene z letošnjo novelo Zakona o dohodnini, ker tega ni bilo. Najbolj se je znižala stopnja pri obdavčitvi dohodkov iz naslova najemnin. Toda pri dohodkih iz naslova najemnin je treba vedeti, to je moje mnenje in to so moje izkušnje, da dohodke iz naslova najemnin v večjem številu dosegajo dohodninski zavezanci z nižjimi dohodki kot tisti z višjimi dohodki. Veliko je primerov najemodajalcev, ki nepremičnine niso kupili, temveč so jo podedovali. Mnogi nepremičnine oddajajo v najem, ker jih ne morejo vzdrževati in podobno. Sam sem v praksi srečal kar nekaj tovrstnih davčnih zavezancev in težko jim je bilo razložiti, zakaj morajo skoraj četrtino dohodka porabiti za plačilo dohodnine.
V nadaljevanju podajam svoje komentarje k posameznim predlogom predvidenih sprememb:
- Splošna olajšava: višina splošne olajšave se določi na višini 5.000 EUR in odpravi postopno zvišanje na 7.500 EUR.
Menim, da gre za nepotreben ukrep, saj je bilo predvideno zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave smiselno, ker se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci. Na primer v sosednji Avstriji ta davčna olajšava znaša 11.000,00 evra.
- Dodatna splošna olajšava: zvišuje se skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer se zvišuje s 13.716,33 EUR na 15.000 EUR.
Nimam pripomb.
- Olajšava za mlade: uvaja se znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja v višini 1.000 EUR v davčnem letu za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma v višini 500 EUR za zavezanca po dopolnjenem 26. letu starosti do dopolnjenega 29. leta starosti (posebna osebna olajšava za mlade).
Nimam pripomb.
- Obdavčitev v najvišjem davčnem razredu: zvišuje se davčna stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % na 50 %.
Nepotrebno zvišanje dohodninske stopnje v najvišjem dohodninskem razredu. Če so že nameravali uvesti 50-odstotno davčno stopnjo, bi lahko uvedli nov dohodninski razred in bi s 50-odstotno davčno stopnjo bili obdavčeni le dohodki na primer nad 150.000,00 ali nad 200.000,00 evra. Uvesti 50-odstotno dohodninsko davčno stopnjo pri dohodkih oziroma davčni osnovi nad 74.160,00 evra je nesmiselno in destimulativno. Tako bodo tisti, ki bodo imeli davčno osnovo do 8.755,00 evra, dohodnino plačali po stopnji 16 odstotkov, tisti z davčno osnovo nad 74.160,00 evrov pa po stopnji 50 odstotkov.
- Indeksacija: odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja (mehanizem, ki je veljal pred zadnjo novelo ZDoh-2).
S tem predlogom se strinjam, saj sem ves čas zagovornik fiksnih zneskov, ki se občasno spreminjajo.
- Poslovna uspešnost: pri plačilu za poslovno uspešnost se uvaja dodaten pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 % povprečne plače delavca (ohranja se splošna višina neobdavčenega dela, to je 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji).
Nepotrebna sprememba. Sem zagovornik obstoječega sistema.
- Pogoj za vstop/obstoj v sistem normiranih odhodkov: jasneje se določa pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, ter podaljšuje obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje (na devet mesecev).
Ta sprememba ne bo bistveno vplivala na sistem obdavčitve normirancev. Davčni zavezanci se bodo prilagodili. Čeprav je minister za finance ob nastopu funkcije napovedal večje spremembe pri obdavčitvi normirancev, se to ni zgodilo. Predvidevam, da so na ministrstvu za finance mogoče ugotovili, da tudi volivci sedanje koalicije v velikem delu izkoriščajo ugodni davčni status normirancev.
- Oddajanje v najem: pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem se stopnja dohodnine določi v višini 25 %, višina priznanih normiranih stroškov se ne spremeni.
Popolnoma napačna odločitev. Sedanja obdavčitev s 15-odstotno davčno stopnjo je boljša in bolj stimulativna za davčne zavezance, da prijavljajo oziroma da bodo prijavili vse dohodke iz naslova najemnin. Zvišanje stopnje bo imelo negativen učinek na število prijav. Poleg tega se je treba zavedati dejstva, da nepremičnine v najem ne oddajajo le premožni, temveč tudi tisti, ki imajo v lasti nepremičnine zaradi dedovanja in jim je to vir preživljanja. Teh je številčno več kot pa premožnih.
- Dohodki od kapitala: pri dohodkih iz kapitala se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe (razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice na organiziranem trgu) kot dividend, s čimer bo zagotovljena primerljiva opredelitev dohodka (dividend), kot velja po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ter enaka obravnava tovrstnega dohodka fizičnih oseb s primerljivi dohodki.
Nepotrebna sprememba, ki je posledica napada na družbenike v gospodarskih družbah, ki jim zavidajo, da svoje deleže v gospodarskih družbah prodajo družbi, če nimajo ali ne najdejo drugega kupca. Prodaja deleža mora biti zmeraj obdavčena kot prodaja deleža, in to kot kapitalski dobiček, ne pa kot dividenda. Veliko boljša in enostavnejša rešitev bi bila, da bi možnost prodaje lastnih deležev omejili na 10 odstotkov, koliko lahko znaša odstotek lastnih delnic pri delniških družbah (drugi odstavek 247. člena ZGD-1). Vse, kar bi bilo nad tem odstotkom, pa bi se štelo kot dividenda.
2. Predlog novele Zakona o trošarinah (ZTro-1)
Cilj predloga novele Zakona o trošarinah je omilitev posledic visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor.
- Pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo se nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo z neposredno oprostitvijo plačila (dela) trošarine, s 1. januarjem 2023.
- Začasno, od 1. januarja do 31. maja 2023, bo obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo s 30 odstotkov znižana na nič odstotkov. Od 1. junija 2023 pa bo veljala obveznost plačila trošarine za gorivo za kmetijstvo v višini 30 odstotkov.
- Uvedba označenega goriva za kmetijstvo omogoča takojšnjo in neposredno trošarinsko ugodnost že ob nakupu goriva, in ne več z zamikom v obliki zahtevka za vračilo trošarine, ki se praviloma vlaga za preteklo koledarsko leto.
- Upravičenci za nakup goriva za kmetijstvo so nosilci kmetijskih gospodarstev ali člani agrarne skupnosti, ki imajo v uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, uporabniki gozdnih zemljišč ali imetniki vsaj 41 čebeljih panjev, ki so v registru čebelnjakov evidentirali premike čebel v skladu s kmetijsko zakonodajo. Upravičenost do nakupa goriva za kmetijstvo bo za tekoče koledarsko leto ugotavljala Finančna uprava RS na 30. junij preteklega leta.
- Upravičenci bodo lahko v koledarskem letu nabavili količine goriva za kmetijstvo do količine normativne porabe goriva. Normativna poraba goriva upravičenca se bo evidentirala v informacijskem sistemu Finančne uprave RS in določala letno na podlagi podatkov kmetijskih in gozdnih površin ter števila čebeljih panjev upravičenca na 30. junij preteklega leta.
- Pri nakupu plinskega olja za kmetijstvo se bo upravičenec izkazal z identifikacijsko oznako in osebnim dokumentom. Trgovec z gorivom za kmetijstvo bo moral zagotoviti tehnične pogoje za evidentiranje količin nabavljenega goriva za kmetijstvo v podatkih upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS.
3. Predlog novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)
Predlog zakona naslavlja prenos direktiv v slovenski pravni red in nekatere druge rešitve, katerih cilj je lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.
- Izboljšave na področju obstoječih instrumentov mednarodnega upravnega sodelovanja na področju obdavčevanja z določanjem jasnejših pogojev in rokov za posamezne instrumente sodelovanja, kot so zaprosilo za informacije, povratne informacije in sočasni nadzor. Hkrati se uvaja nova oblika upravnega sodelovanja, to je skupni nadzor. Dopolnjuje se tudi določba glede varovanja podatkov.
- Uvaja se obveznost poročanja upravljavcev digitalnih platform o poslovni dejavnosti, ki vključuje najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem kateregakoli načina prevoza.
- Razkritje določenih podatkov upravičeni osebi, ki jih potrebuje za izpolnitev obveznosti.
- Izrecna navedba obveznosti predložitve podatkov in dokumentacije tudi za namene izpolnitve obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem.
- Za prevzem dokumentov s portala eDavki zavezanec ne bo potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila.
- Dopolnitve glede postopka skupnega dogovarjanja, ustrezen prenos direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v EU.
- Napoved za odmero akontacije dohodnine ni več omejena na eno leto.
- Ustrezno se prenese določba, določena z direktivo o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, vezano na institut izstopne obdavčitve, glede obravnave zapadlosti vseh naslednjih neplačanih obrokov davka.
- Nimam pripomb k predlaganim spremembam Zakona o davčnem postopku, s tem da upam, da se predlagana sprememba iz tretje točke »Razkritje določenih podatkov upravičeni osebi, ki jih potrebuje za izpolnitev obveznosti« nanaša na 19. člen veljavnega zakona o davčnem postopku. Gre za naslednje spremembe, ki smo jih letos pripravili na Fursu in niso bile sprejete v državnem zboru. Tekst predloga sprememb in dopolnitev 19. člena Zakona o davčnem postopku se je glasil:
»V 19. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Davčni organ sme upravičeni osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju, na podlagi njenega obrazloženega pisnega zahtevka, v katerem morajo biti navedeni tudi podatki, ki davčnemu organu omogočajo enolično identifikacijo fizične osebe, in sicer:
- poleg osebnega imena še ali datum rojstva in naslov prebivališča ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o davčni številki zavezanca za davek,
- davčna številka ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o osebnem imenu zavezanca za davek,
- osebno ime in davčna številka ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o rezidentskem statusu zavezanca za davek.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Davčni organ sme delodajalcu zaradi obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov razkriti podatke o osnovi za to nadomestilo in številu ur, na katere se ta osnova nanaša. Delodajalec pridobi podatke iz prejšnjega stavka prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom na osnovi dokazila o delavčevi začasni zadržanosti od dela.«
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Davčni organ na podlagi drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena upravičeni osebi razkrije podatke brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se podatki nanašajo.«
»Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.«
Gre za spremembe, ki bodo davčnim zavezancem, predvsem računovodskim servisom, omogočili pridobivanje podatkov o višini bruto plače zaposlenih pri prejšnjem delodajalcu, ki jih sedanji delodajalec nima, zaradi česar prihaja do težav pri obračunavanju nadomestila za bolniški stalež.
4. Predlog novele Zakona o finančni upravi (ZFU)
S predlogom zakona se odpravljajo določbe, uvedene z zadnjo novelo Zakona o finančni upravi, predvsem v delu, ki prinaša odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog.
- Odpravlja se poseben položaj direktorjev finančnih uradov, ki pomeni tako imenovani »lex specialis« ureditev sklenitve delovnega razmerja za vodje notranjih organizacijskih enot za določen čas, in odstopa od sistemske ureditve javnih uslužbencev, ki jo ureja Zakon o javnih uslužbencih.
Nepotreben ukrep, ki je posledica nerazumevanja in nepoznavanja vloge direktorjev finančnih uradov. Ti morajo biti menedžerji na finančnih uradih, ki jih vodijo, in morajo sprejemati določene odločitve. To se lahko doseže s tem, da imajo mandat in se vsakih pet let morajo ponovno prijaviti in predstaviti svojo vizijo poslovanja finančnega urada. Nesprejemljivo je, da so nekateri direktorji finančnih uradov več kot 10 ali več kot 15 let. Podobno kot ima mandat generalni direktor Fursa, bi ga morali imeti tudi direktorji finančnih uradov. S predlagano spremembo se ponovno onemogoča drugim, to je novim kandidatom, da se prijavijo na razpise ob izteku mandatov direktorjev finančnih uradov. Zato predlagam, da ministrstvo za finance objavi, koliko časa posamezni direktorji finančnih uradov opravljajo to funkcijo.
- Odpravlja se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka, ki se razlikuje od temeljne sistemske ureditve monokratičnega vodenja in odločanja v upravnih postopkih, urejenega v Zakonu o splošnem upravnem postopku.
Škodljiv ukrep, ki na finančne inšpektorje prelaga preveliko obveznost. Poleg tega nekateri finančni inšpektorji pri vodenju postopkov, ko gre tudi za zneske več sto tisoč evrov ali za milijon evrov ali več, niso kos tej nalogi. Tako imamo kar nekaj odločitev iz preteklosti, ko so finančni inšpektorji spisali nezakonite odločbe, s katerimi so nekatere davčne zavezance pahnili v stečaje ali osebne stečaje, na koncu pa je bilo ugotovljeno, da ni davčne obveznosti. Ali to pomeni, da bo odgovornost za napačno oziroma nezakonito odločitev nosil finančni inšpektor?
- Odpravljata se ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju in posebna ureditev odvzema pooblastil uradni osebi s strani predstojnika zaradi ponavljajočih se nepravilnosti pri odločanju, s čimer se zagotavlja, da tudi za davčno inšpekcijo veljajo sistemske določbe iz Zakona o inšpekcijskem nadzoru.
To spremembo bom komentiral, ko bo znan tekst spremembe zakona.
- Pri finančni preiskavi se vzpostavi stanje določbe, kot je veljalo pred zadnjo spremembo, s ciljem hkratnega zagotavljanja učinkovitosti pri pobiranju davkov in pravne varnosti davčnih zavezancev.
Tudi to spremembo bom komentiral, ko bo znan tekst spremembe zakona.
Ivan Simič je nekdanji direktor Finančne uprave RS.
Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani družbe Simič & Partnerji.
