Kot je pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, je predlog novele odgovor na številne pomisleke javnosti vključno z zagovornikom načela enakosti in varuhom človekovih pravic, ki sta opozorila na diskriminatornost zakona. "Ukrepi bodo dosegli najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki spodbude na področju digitalne vključenosti najbolj potrebujejo," je poudarila.

Medtem ko so v veljavnem zakonu, sprejetem marca lani v času prejšnjega sklica parlamenta, ciljne skupine natančno določene, pa s predlaganimi spremembami ne bo več tako. Ciljne skupine ne bodo več določene vnaprej, temveč na podlagi kazalnikov, ki upoštevajo aktualne družbene razmere. Med drugim se bo upoštevalo socialni položaj in stopnjo urbanizacije območja, kjer živijo, je pojasnila.

Digitalni boni ostajajo, novost je možnost brezplačne izposoje osnovne računalniške opreme. "Pripravljamo tudi povsem nov zakon, a do njegove uveljavitve potrebujemo novelo obstoječega," je poudarila.

Kot je dejal Jonas Žnidaršič (SD), so se v koaliciji po več usklajevanjih strinjali, da je to najboljša rešitev. "Strinjamo pa se tudi, da mora biti novela zakona zgolj začasna rešitev. Zato pričakujemo, da bo ministrstvo nov zakon pripravilo čim prej," je dodal.

Poslanki Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič in Andreja Živic sta se strinjali, da z novelo izboljšujejo slab zakon. "Ste že vsi pozabili nezadovoljstvo starostnikov, ki niso prejeli obljubljenih digitalnih bonov? Ste že pozabili vse težave z izvajanjem zakona," je vprašala Kozlovič.

Nasprotnega mnenja so bili opozicijski poslanci. Kot je dejala Anja Bah Žibert (SDS), bi tako obsežne spremembe obstoječega zakona pomenile ukinitev dobrih rešitev, ki so Slovenijo končno približale smernicam EU-ja na področju digitalne vključenosti. Podvomila je o obstoju analize, na kateri bi temeljila novela, kritična pa je bila tudi do noveliranja zakona ob hkratni pripravi novega.

Tak pristop je kritizirala tudi Vida Čadonič Špelič (NSi). "Ne vemo, kaj je osnova za trditve, da je zakon slab in ga je treba popraviti. Imamo občutek, da hitite zgolj zaradi hitenja, ne pa da bi sledili ciljem, ki jih poudarjate," je dodala.

Najbolj kritičen je bil Branko Grims (SDS), ki je vladi očital, da želi z novelo omogočiti pretakanje davkoplačevalskega denarja k nevladnim organizacijam. "Zakon ne izboljšuje ničesar, le nekatere stvari zamegli," je dejal. Predlagal je sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi lahko tak zakon po njegovih besedah imenovali tudi "zakon o sistemski korupciji". Odbor je njegov predlog zavrnil.