Ledenik na Marmoladi bo izginil čez manj kot 30 let

Dr. Renato Colucci dobro pozna Marmolado, saj je sodeloval v odmevni mednarodni raziskavi o dramatični razsežnosti krčenja največjega ledenika v Dolomitih. Glaciolog, visokošolski predavatelj in zaposlen v Državnem raziskovalnem svetu CNR opozarja, da se je obseg ledenika v 10 letih opazovanja zmanjšal za 30 odstotkov, do leta 2050 pa bo najbrž izginil.

TRST > Nedeljska naravna nesreča je po njegovem mnenju napovedana katastrofa, kateri bodo v prihodnje sledile še druge, saj se bodo posledice podnebnih sprememb zgolj stopnjevale.

Ali bi po vašem mnenju morali glasneje izpostavljati, da gre za posledico podnebne krize?

Pogrešajo še pet ljudi

Reševalci nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih. Število pogrešanih se je medtem danes zmanjšalo na pet, potem ko se je javilo nekaj ljudi, ki so veljali za pogrešane. Umrlo je sedem ljudi, osem jih je poškodovanih. V kraju Canazei so medtem vzpostavili mrtvašnico, kamor vozijo posmrtne ostanke žrtev ter njihovo osebno opremo, kot so čevlji ali nahrbtniki, za identifikacijo.

“Nedvomno gre za povsem naravni pojav, saj nihče ni nastavil razstreliva na ledenik. Priča smo dramatičnemu in hitremu razvoju posledic podnebnih sprememb, v tem primeru je glavni razlog za odlom segrevanje ozračja, ki je letos očitno tudi na najvišjem vrhu Dolomitov, kjer je ledenik tako rekoč v krizi.”

V nedeljo je bilo na Marmoladi precej topleje kot običajno. Ob koči Capanna Penia, ki leži na 3343 metrih, so izmerili kar 12 stopinj. Je bila vročina glavni sprožilec nesreče?

“Nedeljske temperature so bile res zelo visoke, ne smemo pa pozabiti, da v zadnjem tednu oziroma desetih dneh ni bilo nič drugače. Ta izrazita otoplitev je bila glavna sprožilka odloma. Svoje je sicer prispevala majhna količina zimskega snega, ki bi moral ščititi led pred sončnimi žari, a se je do danes dejansko že stopil. Ker pa tega snega ni, se led tali še hitreje. Gre torej za seštevek različnih in precej nesrečnih okoliščin, ki se pogosto znajdejo v začaranem krogu, glavni vzrok za nesrečo pa ostaja globalno segrevanje.”

Bi lahko nesrečo predvideli in s tem rešili človeška življenja?

“Dogodek je pretresel celotno znanstveno srenjo, ne moremo pa reči, da nas je presenetil. Gre za povsem naravni pojav, ki se zgodi ob takšnih pogojih, vendar ga nihče ne bi mogel predvideti. Zanj je seveda odgovoren človek, ki s svojim delovanjem le še zaostruje podnebno krizo, da pa bi kdorkoli lahko predvidel, da se bo zgodil točno tam in v tistem času, je nemogoče.”

Del ledenika še vedno stoji na svojem mestu. Lahko pričakujemo, da bo tudi ta zdrsnil?

“Del ledenika, ki je ostal na vrhu gore, je precej bolj stabilen, saj po naših podatkih pod njim ni razpok, kot so bile tiste pod odlomljenim delom. Seveda pa bo treba preveriti, kakšno je dejansko stanje in kaj je pravzaprav povzročil odlom.”

Bi do podobnih nesreč bi torej lahko prišlo tudi drugje?

“Seveda, zato se povsod spremlja zdravje ledenikov, ki danes ležijo v krajih, kjer nimajo več pogojev za obstoj. Posledica novih okoliščin je njihovo krčenje, žal pa tovrstnih nesreč ni mogoče predvideti.”

Monitoriranje je nedvomno pomembno tudi zato, da se lahko izognemo tovrstnim tragedijam. Kako bi lahko s pomočjo znanosti vsaj upočasnili izginjanje ledenikov?

“Raziskovalno delo glaciologov se osredotoča na spremljanje zdravja in premikanje ledenika. Pozorni smo na posledice klimatske krize in pomembne spremembe v biosferi, zagotovo pa nismo mi poklicani za uvajanje kakršnih koli ukrepov ali sprememb. Znanost že desetletja ponuja podatke o kritičnem stanju našega podnebja, odgovarja na dvome in pripravlja napovedi, žal pa politika in gospodarstvo ne upoštevata naših izsledkov. Uvajanje ukrepov za blažitev podnebne krize je zagotovo politična odločitev in ne naloga znanosti.”

Ledenik na Marmoladi bo po vaših ugotovitvah izginil čez manj kot 30 let in podobna usoda se piše tudi ostalim alpskim ledenikom. Kakšne posledice bo njihovo izginjanje imelo na naravni ekosistem in človeka?

“Ledeniki so neke vrste termostati širšega območja, ki ohranjajo pri življenju veliko število rastlin in živali. Brez ledu je njihov obstoj močno ogrožen in ker narava deluje na osnovi ravnovesij, bo to sprožilo dodatne posledice, ki jih težko predvidimo. Za človeka pa bo problematično pomanjkanje vode zlasti v poletnih mesecih, saj ledeniki napajajo številne reke. Pad bi brez njih ostal brez 20 do 30 odstotkov vode in glede na vse bolj sušna obdobja lahko le potrdim, da bo za človeka v bližnji prihodnosti pomanjkanje vode zagotovo največji problem.”

Mitja Tretjak, Primorski dnevnik

---