Natečajna komisija je pregledala štirideset prispelih del in soglasno podelila vse tri nagrade, poleg njih pa je izpostavila še tri posebne omembe.

Prikaz plakata, 1. nagrada; avtorji Žan Šabeder, Jan Krek, Jure Brglez. Foto: Ministrstvo za kulturo
Prikaz plakata, 1. nagrada; avtorji Žan Šabeder, Jan Krek, Jure Brglez. Foto: Ministrstvo za kulturo

Natečaj je prvi organizirani javni dogodek v Ravnikarjevem letu. Predstavlja tudi prvi letošnji odgovor na vprašanje, kaj Ravnikar pomeni sodobnim oblikovalcem, arhitektom in umetnikom in predvsem kaj je aktualnost arhitektovega ustvarjanja za 21. stoletje, so danes sporočili z ministrstva za kulturo.

Sorodna novica Leto 2023 razglašeno za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja in pisatelja Ivana Tavčarja

Rezultate prejetih predlogov za oblikovanje vizualne identitete je v grobem mogoče razdeliti v dve večji skupini.

Prva, po številu najobsežnejša skupina predlogov je izhajala iz arhitektove osebnosti: inicialke R. oziroma inicialk E. R. ter Ravnikarjeve podobe. Številne rešitve so oblikovalsko zrelo preoblikovale izhodiščne motive, medtem ko je bilo število rešitev, ki so bile tudi konceptualno prepričljive in so se navezovale na razpisna izhodišča, manjše. Iz te skupine izhajata prvo- in tretjenagrajeni predlog.

Druga skupina rešitev je izhajala iz Ravnikarjevega dela: iz njegove arhitekture, pedagoškega in oblikovalskega dela. Iz te skupine je drugonagrajeni predlog, so še sporočili z ministrstva.

Prikaz plakata, 2. nagrada; avtorica: Anna Moseeva. Foto: Ministrstvo za kulturo
Prikaz plakata, 2. nagrada; avtorica: Anna Moseeva. Foto: Ministrstvo za kulturo

Prvo nagrado so prejeli avtorji Žan Šabeder, Jan Krek in Jure Brglez. Prvonagrajeni projekt izhaja iz na videz neobetavnega in večkrat uporabljenega motiva inicialke Ravnikarjevega priimka, vendar pa jo s preprostim, celo nonšalantnim oblikovanjem ter s poudarjanjem sistema manipulacije preprostega začetnega motiva spremeni v odprto, vendar vedno jasno prepoznavno platformo za raznolike vsebine Ravnikarjevega leta, je zapisano v poročilu natečaja.

Njena predlagana rešitev celostne grafične podobe je eden izmed redkih prijavljenih predlogov, ki navdiha ne išče v ikonični podobi stolpnic na Trgu republike in ne v začetnicah imena in priimka arhitekta, temveč predvsem izhaja iz Smeri B, iz eksperimentalnega oblikovalskega študijskega programa, ki ga je v letih 1960–61 na oddelku za arhitekturo FAGG-ja uvedel profesor Edvard Ravnikar.

Prikaz plakata, 3. nagrada; avtor: Zoran Pungerčar. Foto: Ministrstvo za kulturo
Prikaz plakata, 3. nagrada; avtor: Zoran Pungerčar. Foto: Ministrstvo za kulturo

Avtor Zoran Pungerčar je prejel tretjo nagrado natečaja. Predlog njegove celostne podobe je kakovostno in profesionalno pripravljen, kar se odraža tako v obsegu kot tudi temeljiti razčlembi in utemeljitvi posameznih sestavnih delov. Izhodišče koncepta sta za Ravnikarja značilen element zasekanega kota, ki je uporabljen za tvorjenje tipografskega simbola, in osemkotnik, ki v podobi nastopa kot prepoznaven likovni element, je zapisala komisija.

Posebne omembe so prejeli avtor Domen Fras, avtorja Jan Kranjec in Valentina Lupi ter avtorja Matic Kozinc in Sanja Subić.