IMF poziva Evropo k previdnosti pri fiskalnih ukrepih
Evropa se je dobro odzvala na covid krizo in zdaj kar močno, a tudi neenakomerno gospodarsko okreva. Pri tem se zdaj sooča z dvema glavnima izzivoma za ekonomsko politiko: nadzorom inflacije in postopnim umikom fiskalne podpore. Medtem ko imajo centralni bankirji kar nekaj izkušenj in orodij za umiritev inflacije, pa bo za vlade odprava krizne pomoči gospodarstvom velik in zapleten izziv. Če bodo zdaj politiki napačno ukrepali, tvegajo ponovitev obdobja zelo nizke gospodarske rasti, ki je sledilo globalni finančni krizi leta 2008, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejši analizi razmer v Evropi.
Obstajajo močni argumenti za znižanje zdajšnjih zelo visokih proračunskih primanjkljajev – a to hkrati zahteva tudi visoko rast proračunskih prilivov in močno gospodarsko aktivnost ter ciljane izdatke, usmerjene v spodbujanje zaposlovanja, davčne olajšave za naložbe in pomoč najbolj ogroženim gospodinjstvom, priporoča direktor evropskega oddelka IMF, Nemec Alfred Kammer. Primerno doziranje pri umiku fiskalne podpore bo po njegovem še posebej kočljivo – a priporoča, da jo je bolje odvzeti nekaj manj kot pa preveč. To velja še posebej za države z dovolj fiskalnega prostora, ki bi se lažje zaščitile pred tveganji in zaustavitvijo okrevanja.
V IMF so sicer prepričani, da je povišana inflacija v Evropi le začasen pojav, ki bo sčasoma izzvenel. Po njihovi oceni se zdaj ponavlja vzorec iz let 2010-11, ko so zlasti višje cene energije začasno zvišale inflacijo. Spomnimo, prav v 2011 je zato ECB pod vodstvom Jeana-Claudea Tricheta nazadnje zvišala svoje obrestne mere, kar je tedaj močno zaostrilo dolžniško krizo v Evropi, močno pa so se poslabšali tudi pogoji zadolževanja za Slovenijo.
Tudi nedavna rast cen zemeljskega plina je po oceni IMF le kratkoročna in začasna. Vzroki zanjo naj bi bili zmanjšane zaloge po lanski hudi zimi in vročem letošnjem poletju, pomanjkanje obnovljivih virov energije in manjša ponudba. Po izračunih in napovedih analitikov naj bi se stopnje inflacije umirile prihodnje leto, ko naj bi se odpravile tudi posledice ozkih grl v svetovni trgovini.
V tem slogu so razmeroma nizke tudi napovedi inflacije. IMF ocenjuje, da se bo rast cen v evrskem območju letos sicer povišala z lanskih 0,4 odstotka na 2,1 odstotka, kasneje pa naj bi se umirila na 1,7 oziroma 1,4 odstotka v letih 2022 in 2023. In še napoved za Slovenijo: po lanski negativni rasti cen v višini minus 0,4 odstotka, naj bi letos stopnja inflacije znašala 1,4, v prihodnjih dveh letih pa po 1,8 odstotka.
Popravljene napovedi
Ob tveganjih in negotovostih, ki jih v Evropi še naprej povzroča pandemija, so v IMF že prejšnji teden zvišali gospodarske napovedi za skupino razvitih evropskih držav za 0,3 odstotne točke na 5,2 odstotka, še bolj pa za razvijajoče države, in sicer za 1,1 odstotne točke na šest odstotkov. IMF za Slovenijo za letos predvideva povišanje BDP za 6,3 odstotka, kar je znatno več kot aprila (3,7 odstotka), v letih 2022 in 2023 pa naj bi se rast umirila na 4,6 oziroma 3,7 odstotka.
Predvideni gospodarski odboj pri nas je po oceni IMF med najvišjimi v Evropi, pred nami pa so v evroobmočju Irska (zvišanje BDP za kar 13 odstotkov), Estonija (8,5) in Grčija (6,5). Precej manj obetavna je napoved za našo največjo gospoadrsko partnerico Nemčijo, ki naj bi po lanskem 4,6-odstotnem padcu letos zabeležila le približno triodstotno gospodarsko rast.
