Kot je razvidno iz sklepa tožilstva, ki ga je pridobila STA, je Cerjak marca podal naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Veselinovič naj bi po navedbah Cerjaka položaj zlorabil s tem, ko je s časopisno družbo Dnevnik sklenil pogodbo o kompenzaciji.
Šlo je za pogodbo iz februarja 2012, ki Dnevniku omogoča uporabo fotografij, od česar pa se večji del zneska kompenzira z objavami oglasnih sporočil družbe STA v spletnih in tiskanih edicijah družbe Dnevnik. K pogodbi so se sklepali tudi aneksi, Cerjak pa je v naznanilu zatrjeval, da vrednost neupravičenih kompenzacij v več letih znaša 216.000 evrov. Veselinoviču je očital obračunavanje nerazumnega popusta Dnevniku, s čimer da je družbi STA povzročil premoženjsko škodo, Dnevniku pa korist. Tožilstvo je naznanilo štelo kot kazensko ovadbo, ki pa jo je v zvezi z avgustovskim poročilom Nacionalnega preiskovalnega urada zavrglo.
Kot piše v sklepu, so preiskovalci v predkazenskem postopku med drugim pregledali dve pogodbi STA z Dnevnikom in ugotovili, da spadata na področje tržnih dejavnosti STA in da stroški oglaševanja bremenijo izključno tržni del STA in ne njene javne službe. Ugotovili so, da Veselinovič ni obračunal nesorazmernega popusta, ampak so bile obveznosti Dnevnika kompenzirane z oglaševanjem.
STA ima oglaševalske pogodbe sklenjene tudi z nekaterimi drugimi tiskanimi in radijskimi mediji ne le z Dnevnikom
Ugotovili so tudi, da ima STA oglaševalske pogodbe sklenjene tudi z nekaterimi drugimi tiskanimi in radijskimi mediji, denimo s Primorskimi novicami, Radiom Ognjišče in drugimi komercialnimi radii, in da je oglaševanje STA za njeno tržno dejavnost izjemnega pomena, saj z njo ustvarijo približno polovi co svojih prihodkov, prepoznavnost STA pa je potrebna tudi zaradi prijave in pridobivanje sredstev na evropskih razpisih. Z oglaševanjem se krepi ugled STA, raste njegova prepoznavnost ter se krepi njegova tržnost, zaradi česar tržni prihodki vsako leto rastejo, so preiskovalci izvedeli tudi skozi pogovore, ki so jih opravili ter pregledano dokumentacijo.
Ugotovili so tudi, da so oglasi dejansko bili objavljeni, nato pa so bile te storitve skladno s pogodbo kompenzirane. In dodali, da ima STA kot gospodarska družba v okviru tržne dejavnosti ustavno zagotovljeno pravico prosto izbirati poslovne partnerje in to, kdaj in kje bodo oglaševali svoje tržne storitve. »Izbira določenega poslovnega partnerja torej še ne pomeni favoriziranja tega partnerja,« kar je Cerjak tudi očital Veselinoviču, »še manj pa zlorabo položaja v družbi«.
»Upoštevaje navedeno je torej ugotoviti, da je pri odločitvi za oglaševanje v tiskanih medijih družbe Dnevnik ter njenih spletnih straneh šlo za legitimno poslovno odločitev ovadenega Veselinoviča, zato mu v zvezi z izbiro družbe Dnevnik kot poslovnega partnerja za oglaševanje tržne dejavnosti ni moč očitati zlorabe položaja,« so navedli preiskovalci in zavrnili Cerjakove trditve, da STA od oglaševanja ni imela koristi. Ugotavljajo celo nedvomno učinkovitost spletnega oglaševanja.
Tudi finančnega toka od STA k Dnevniku ni bilo, bil pa je v obratni smeri, torej od Dnevnika k STA, in sicer za plačilo tržnih storitev - razširjenih novic in fotografij.
Na podlagi dokazov tožilstvo tako zaključi, da Veselinoviču ni moč očitati poslovne nezvestobe do družbe STA. Pridobljeni dokazi pa brez dvoma kažejo na to, da s sklenitvijo pogodb ni ravnal v nasprotju z interesi družbe in ni podan sum, da bi z njihovo realizacijo zlorabil svoj položaj, so zapisali v sklep, ki nosi datum s konca oktobra.
Preiskovalci NPU so Dnevnik obiskali maja, STA pa junija. Tedaj so predstavnikom STA povedali, da zbirajo informacije na podlagi dveh prijav: prijave Cerjaka, pa tudi anonimne prijave proti Cerjaku, da je kopijo pogodbe, označeno kot poslovna skrivnost, nepooblaščeno odnesel s seje nadzornega sveta.
