Vlada bo na podeželju ukinila kar 28 dežurnih ambulant

Po besedah predstojnika urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregorja Prosena, ki predseduje delovni skupini, namenjeni preoblikovanju mreže NMP, naj bi urgentni zdravniki podpirali predlog, da bi v prihodnje delovalo 12 urgentnih centrov in med 15 in 20 satelitskih urgentnih centrov, preostala dežurna mesta pa bi ukinili. Po drugi strani pa tovrstni reorganizaciji in ukinjanju večjega števila dežurnih ambulant nasprotujejo nekateri zdravstveni domovi, lokalne skupnosti in tudi nekateri zaposleni v zdravstvu na področju nujne medicinske pomoči. “V svobodi bo torej podeželje ostalo brez dežurne nujne medicinske pomoči. Ali niso v SD drugače obljubljali,” je komentiral Andrej Kosi.

Po poročanju portala Sobotainfo želi ministrstvo ukiniti kar 28 dežurnih ambulant – o tem jih je obvestila bralka, ki je zaposlena v zdravstvu na področju nujne medicinske pomoči in je želela opozoriti na spremembe v zvezi z reorganizacijo nujne medicinske pomoči, ki jo je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal za začetek leta 2023. Trenutno je v Sloveniji nekaj čez 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu. “Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti nujne medicinske pomoči, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom gredo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem,” je pojasnila bralka.

Po navedbah portala oziroma bralke je torej sistem za zdaj dobro organiziran, kar pomeni, da imajo vsi prebivalci Slovenije možnost prejeti nujno medicinsko pomoč, ko jo potrebujejo. A to se lahko kaj hitro spremeni, če se bo izvedel načrt reorganizacije, ki zajema ukinitev kar 28 dežurnih ambulant. Dežurnega zdravnika naj bi po novem sistemu (neuradne informacije) izgubili naslednji kraji: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec in Cerknica.

V svobodi bo torej podeželje ostalo brez dežurne nujne medicinske pomoči…. 🤦‍♂️🤦‍♂️🤦‍♂️
Ali niso v SD drugače obljubljali??? https://t.co/rnY0hPWJ3x

— Andrej Kosi (@andrej_kosi) December 7, 2022

“V načrtu reorganizacije se močno zmanjšuje število dežurnih mest z zdravnikom. Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo s tem precej prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen urgentni center ali satelitski urgentni center,” je zapisala bralka Sobotainfo, ki je zaposlena v zdravstvu na področju nujne medicinske pomoči. Dodala je še, da bo tako pomoč prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih, kot je na primer srčni zastoj, celo do razlike med preživetjem in smrtjo.

“Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj,” je še opozorila bralka – do neke mere se to sicer dogaja že sedaj, pisali smo že, da ljudje večinoma obiskujejo le enajst najbolj opremljenih urgentnih centrov. Znano je, da ob pomanjkanju osebnih zdravnikov dežurni zdravnik pregleda precej pacientov, ki svojega zdravnika morda sploh nimajo ali pa ne pridejo na vrsto v uglednem času. “Tudi ti pacienti, ki sicer nimajo vedno potrebe po nujni medicinski pomoči, bodo odslej še težje prišli do zdravstvenih storitev,” je poudarila zaposlena na tem področju. Po besedah predstojnika urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregorja Prosena naj bi urgentni zdravniki podpirali predlog, da bi v prihodnje delovalo 12 urgentnih centrov in med 15 in 20 satelitskih urgentnih centrov, preostala dežurna mesta pa bi ukinili. Tako bi lahko združili število zdravnikov, ki bi dežurali, na polovico manj dežurnih mest. Prosen je poudaril, da bodo sicer sčasoma ljudje ostali pred zaprtimi vrati urgentne pomoči. “Urgentni centri so že zdaj na pol potopljena ladja,” je dodal.

Podoben predlog je že pred leti naletel na veliko nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike
Po poročanju STA pa so z namenom preoblikovanja mreže NMP na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen. Bešič Loredan je poleti za STA napovedal, da bodo projekt ureditve mreže NMP na ministrstvu za zdravje predstavili po lokalnih volitvah. Če bodo z deležniki našli konsenz, pa bi sistemske rešitve uveljavili prihodnjo pomlad. Delovna skupina je predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala Bešiču Loredanu. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobila STA, gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov. 25. novembra je nato na ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga. Ideja o vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov sega v mandat ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Takrat je bilo predvideno organiziranje desetih urgentnih centrov po državi, njihov delovanje pa bi po terenu dopolnjevali satelitski urgentni centri – pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. Predlog je naletel na veliko nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike, zato ga niso uvedli, pač pa so zaživeli le novi urgentni centri. Satelitski urgentni centri so nato deloma zaživeli maja 2020, ko je vlada v splošnem dogovoru za zdravstvo določila tudi financiranje triaže v devetih centrih, v Kočevju, Postojni, Tolminu, Ilirski Bistrici, Šmarju pri Jelšah, Kranju, Idriji, Sevnici in Velenju.

Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, po novem ponoči ukinjene
Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju. Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre.

Skupina sprva predlaga nižje kriterije za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre
Po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov. Še kasneje pa bi se vse mobilne enote NMP, helikopterska nujna medicinska pomoč in dispečerska služba zdravstva vključile v svojo organizacijsko enoto, predlaga skupina. Ob tem so pripravili tudi načrt vključevanja izvajalcev NMP v dispečersko službo zdravstva, ki predvideva sedem faz, kar bo s sabo prineslo nove izzive.

V Kamniku napovedujejo, da bodo za zaščito urgence uporabili vsa pravna sredstva; kritični tudi do dejstva, da se je dokument pisal v tajnosti
STA še poroča, da je predlog delovne skupine zdravstvenega ministrstva o reorganizaciji mreže nujne medicinske pomoči naletel na kritike v nekaterih občinah, kjer bi se zdravniki po predlogu ob terenskih intervencijah pripeljali iz drugega kraja, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene. V Kamniku tako napovedujejo, da bodo za zaščito urgence uporabili vsa pravna sredstva. Čeprav predlog uvodoma omenja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči, v predlaganih rešitvah o tem ni ne duha ne sluha, je za STA poudaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik Sašo Rebolj, specialist družinske medicine. Predlog bi kamniško urgentno ambulanto ukinil v celoti, nadomestila pa naj bi jo akutna ambulanta za nujne in neodložljive primere, nekakšna dežurna ambulanta, ki bi delovala ob delavnikih od 7. do 20. ure. Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem ZD, kjer so doslej letos opravili slabih 1500 intervencij, po predlogu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v ZD Domžale. “Reševalci so nepogrešljiv del ekipe, ampak nimajo pa denimo pravic za dajanje zdravil,” je ob tem poudaril Rebolj. “Imamo občutek, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili našega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mi ne zdi sprejemljivo,” je dodal. Kritičen je do dejstva, da se je dokument pisal v tajnosti in da skupina v elaboratu ni obrazložila, zakaj je predlog boljši za ljudi. Od ministrstva zdaj pričakuje pojasnila. Reboljevi kritiki se  se namreč pridružuje tudi kamniški Župan Matej Slapar. Kot je zapisal na spletni strani Občine Kamnik, bi bila ukinitev dostopa do urgentnega zdravnika nesprejemljiva, saj je Kamnik hribovita in razgibana občina. Tudi tokrat, kot leta 2015, bodo uporabili vsa pravna sredstva in vse oblike pritiska, da ohranijo dežurno službo v Kamniku, je napovedal.

Tudi ZD Slovenske Konjice, kot je razvidno iz predloga, ne bi postal satelitski urgentni center. Čeprav sicer podpira prizadevanja za ureditev sistema NMP, direktor ZD Dejan Verhovšek za zdaj še neuradnega predloga ne podpira. Območje, ki ga pokrivajo – občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje – bi z uveljavitvijo predloga namreč ponoči ter ob vikendih in praznikih izgubilo dežurnega zdravnika, kar je za STA označil za nesprejemljivo kljub argumentom o razbremenitvi zdravnikov. “Z eventualnim ukrepom še nismo uradno seznanjeni. Pri poskusu podobne spremembe organizacije nujne medicinske pomoči pred leti smo dokazovali, da ni smiselna in je lahko škodljiva za občane Upravne enote Gornja Radgona. Isto menimo tudi sedaj. Najbrž bi za pokretne in nekritično bolne najbližji urgentni center bil Splošna bolnišnica Murska Sobota. Ker, kot sem povedal, uradnega dokumenta o reorganizaciji nismo prejeli, podrobnosti ne morem komentirati,” pa so pojasnili v Zdravstvenem domu Gornja Radgona.

Reorganizacija je sicer potrebna, vendar pa se lahko zgodi, da bodo določeni posegi situacijo obrnili še na slabše. Med drugim pa bi se bilo treba vprašati, zakaj se mladi večinoma ne odločajo za specializacijo urgentne medicine – čeprav jih ta praviloma zanima. Dejstvo je, da je poklic urgentnega zdravnika naporen in da je zdravnik težko biti vso svojo kariero urgenten – v Veliki Britaniji so v študiji o smrtih 8556 zdravnikov ugotovili, da je dolžina življenja zdravnika v korelaciji z njegovo specialnostjo: tam živijo najdlje splošni zdravniki – 80,3 leta, 79,9 leta kirurgi, 75,5 leta anesteziologi, najmanj, zgolj 58,7 leta, pa urgentni zdravniki. Prosen je tako že pred časom za Delo povedal, da je nujno treba uvesti za urgentne zdravnike in sestre olajševalne ukrepe, da bi zmogli naporno delo skozi vseh 40 let delovne dobe. Povedal je tudi, da bi rabili 500 specialistov urgentne medicine, da bi lahko zapolnili vsa mesta v urgentnih centrih in predbolnišnični nujni medicinski pomoči. Žal nobena reorganizacija ne bo nadomestila pomanjkanja zdravnikov, treba pa bi bilo tudi ugotoviti, zakaj primanjkuje družinskih – ta specializacija je v tujini namreč precej uglednejša.

Sara Kovač