V nedeljo je potekal drugi krog občinskih volitev v Italiji. Župane so junija izbirali v 980 občinah (vseh občin je 7904), tudi v glavnih mestih 26 dežel (vseh dežel je 107). Značilnost volitev je uspeh Demokratske stranke in levosredinskih kandidatov, ki so ji blizu. Ti so zmagali tudi v Veroni, Parmi, Piacenzi in Monzi.
Rivalstvo na skrajni desni
V Gorici, ki je glavno mesto dežele Goriške, je kandidat desne sredine in dosedanji župan Rodolfo Ziberna, potomec italijanskih beguncev iz Istre, premagal kandidatko leve sredine Lauro Fasiolo. Slovenska manjšina je volila Fasiolovo, Ziberna pa kot župan zelo dobro sodeluje z Novo Gorico, tudi pri projektu o skupni kandidaturi obeh obmejnih mest za evropsko prestolnico kulture v letu 2025.
Te občinske volitve so tudi test za parlamentarne volitve spomladi 2023, na katerih po anketah še bolje kot Demokratski stranki kaže skrajno desni stranki Bratje Italije, ki ima okoli 24 odstotkov podpore. Njena voditeljica je velika nasprotnica »lobijev LGBT« in migrantov Giorgia Meloni. Zdaj je nezadovoljna, ker desnica ni enotno nastopila in zato ni bila uspešna. A v prvem krogu občinskih volitev 12. junija so Bratje v kar 22 od 26 glavnih mest dežel prehiteli skrajno desno Ligo Mattea Salvinija. Boljši od Lige so bili celo v nekaterih mestih na severu, ki so veljala doslej za oporišča Lige.
Bi Melonijeva lahko postala premierka?
Salviniju, ki je imel še leta 2019 38 odstotkov podpore, očitno škodi sodelovanje v vladi Maria Draghija in pogosto spreminjanje stališč glede Ukrajine in Putina, ki ga je nedavno celo hotel obiskati, da bi dosegel mir. Bratje pa so edina parlamentarna stranka, ki je od lani v opoziciji, torej lahko pridobiva glasove vseh, ki so nezadovoljni s sedanjo vlado. Še leta 2018 so na parlamentarnih volitvah dobili 4 odstotke glasov, zdaj pa se zdi, da bi 45-letna Melonijeva lahko drugo leto ob Salvinijevi pomoči postala premierka.
Ob vsem kritiziranju Draghija je Melonijeva nepričakovano odločno podprla njegovo pošiljanje orožja Ukrajini in sankcije proti Rusiji. Pred vojno se je podobno kot mnogi drugi skrajni desničarji v EU navduševala nad Putinom.
V doslej najmočnejši parlamentarni stranki Gibanje petih zvezd, ki ga podpira le še 10 odstotkov Italijanov, je prišlo do razkola, potem ko njen voditelj in nekdanji premier Giuseppe Conte ni hotel podpreti Draghijevega pošiljanja orožja Ukrajini. Zunanji minister Luigi Di Maio je z več deset poslanci izstopil iz Petih zvezd.
