Kot je še spomnila ministrica, je bila Prešernova nagrada Rupniku podeljena po postopku, ki gotovo ni bil ustaljen, na kar je že takrat opozarjala strokovna javnost, "na kakšen način in za katero delo". Dodala je, da gre tudi za "določene zlorabe, ki s samo umetnostjo trenutno nimajo nekega neposredne povezave, ampak mislim, da to razkritje veleva nekako minimalno spodobnost, da bi se nagrada kot taka, najvišja nagrada za umetnost in kulturo, vrnila".
Kot je spomnila Vrečko, strokovna komisija Prešernovega sklada ni bila tista, ki je Rupnika predlagala za nagrado, prav tako jo je prejel zgolj za eno samo delo, ki ni dostopno širši javnosti, "namreč velike Prešernove nagrade se dajejo za opus", ta pa bi moral biti po besedah ministrice tudi dostopen javnosti.
Na vprašanje, ali je zaradi afere pričakovati odstranitev Rupnikovega mozaika, je ministrica še povedala, da ministrstvo za kulturo nima te pristojnosti in tudi "nimajo nobene želje, da bi brisali zgodovino". Kot je še dodala, pristojni zakon morebitnih drugih ukrepov ministrstva za kulturo ne določa, saj "niso pristojni ali moralni razsodniki", drugi postopki pa so v domeni samega Prešernovega sklada.
V zadnjih tednih prihajajo na dan pričevanja o spolnih, psihičnih in duhovnih zlorabah, ki naj bi jih v Italiji, kjer deluje, in tudi v Sloveniji povzročil slikar, jezuit slovenskega rodu pater Rupnik.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je nedavno za Večer ocenil, da je spolna zloraba nedvomno nesprejemljivo in zavržno dejanje, vendar patra Rupnika v obdobju do pravnomočno dokazane krivde pred civilnim sodiščem varuje domneva nedolžnosti. Za odvzem najvišje državne nagrade za umetnost po njegovih besedah ni ravne podlage niti v zakonu o Prešernovi nagradi niti v statutu Prešernovega sklada.
Rupnik je Prešernovo nagrado prejel leta 2000 za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater (Odrešenikova mati), ki se nahaja v papeževih zasebnih prostorih v Vatikanu.