Slavnostni govor na proslavi je imela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Med drugim je dejala, da je praznik posvečen primorskim junakinjam in junakom, klenim borcem proti podjarmljenju, proti raznarodovanju, proti ideologijam, ki ustvarjajo rasne, narodne in etnične neenakosti in proti diktaturi enoumja. "Če jih ne bi bilo, danes ne bi imeli svoje države," je poudarila.
Na proslavi so se med drugim poklonili življenju in delu letos preminulega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
"Na današnji dan pred 75 leti se je večji del Primorske vrnil k matični domovini. Tega se spominjamo s ponosom in ponižnostjo do naših prednikov, ki jim zgodovina 20. stoletja ni prizanašala. Boj za ohranitev slovenske identitete je bil vse prej kot lahek; Spremljali so ga fašistična politika, težnje po zatiranju in napori za uničenje slovenskega jezika in kulture," je ob prazniku v poslanici zapisal predsednik vlade Robert Golob.
Kot je dejal, je Primorska v novo življenje vstopila v prvem desetletju po drugi svetovni vojni ter ob nastajanju novih mestnih središč in skrbi za svetlo prihodnost ustvarila uspešne politike povezovanja znotraj in izven domačih meja. "Iz nje vejeta odločnost in neomajna ljubezen do slovenskega naroda," je še zapisal in izpostavil, da nas zgodovina uči, da smo v najzahtevnejših časih vedno nesebično stopili skupaj in gradili za skupno dobro.
Predsednik republike Borut Pahor pa bo v počastitev praznika državljane nagovoril danes. V predsedniški palači bo potekal dan odprtih vrat, Pahor pa bo podelil tudi dve medalji za zasluge. Vlasta Pacheiner Klander jo bo prejela za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti, Primož Krečič pa za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici, so sporočili iz urada predsednika republike.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini praznujemo od leta 2005, vendar ni dela prost dan.
Pred 75 leti sicer Slovenija še ni obsegala vsega današnjega ozemlja. Na obalnem pasu med Trstom in Novigradom na Hrvaškem je pariška mirovna pogodba predvidela ustanovitev neodvisne države, Svobodnega tržaškega ozemlja. Tega so razpustili z londonskim sporazumom leta 1954 in takrat je Slovenija dobila dostop do morja. Zunaj matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.