Britansko sodišče razveljavilo zavrnitev izročitve Assangea ZDA
Sodišče v Londonu je danes v pritožbenem postopku razveljavilo zavrnitev izročitve ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea ZDA. Na januarja sprejeto sodno odločitev so se pritožile ZDA in sodišče je zdaj njihovi pritožbi ugodilo. Britansko sodstvo bo moralo o ameriški zahtevi za izročitev odločati ponovno, poročajo tuje tiskovne agencije. Juliana Assangea tako lahko izročijo ZDA, je odločilo višje sodišče, ko je razveljavilo sodbo iz začetka tega leta.
Washington želi soditi 50-letnemu Assangeu zaradi objave strogo tajnih vojaških dokumentov v zvezi z vojnama ZDA v Iraku in Afganistanu. Britanska sodnica je januarja zavrnila ameriško zahtevo za njegovo izročitev, a so se odvetniki ZDA pritožili. Sodnica je izročitev Assangea zavrnila, ker da zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor. Odvetniki ameriške vlade so v pritožbi navedli, da sodnica ni dala zadostne teže drugim strokovnim pričanjem o Assangeevem duševnem stanju.
Na dvodnevni obravnavi v oktobru so poleg tega poskušali prepričati sodišče, da v ZDA ne bi bil zaprt v izolaciji v najstrožje varovanih enotah zapora ter da bi bil deležen ustreznega zdravljenja. Dvojica sodnikov višjega sodišča v Londonu je sprejela zagotovila ameriške strani, da niti pred sojenjem niti po morebitni obsodbi Assange ne bi bil deležen najstrožjih možnih pogojev bivanja v zaporu. »Ta zaključek je zadosten za odločitev v prid tožbe ZDA,« sta sporočila.
Sodnika sta odredila, da se primer vrne na prvostopenjsko sodišče, ki naj ga potem pošlje notranji ministrici Priti Patel za končno odločitev o izročitvi Assangea, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Je pa Assangeeva partnerka Stella Morris že napovedala, da se bodo »na to odločitev pritožili takoj, ko bo mogoče«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pred sodiščem so se poleg tega zbrali Assangeevi podporniki in mahali s transparenti z zahtevo po njegovi takojšnji izpustitvi iz strogo varovanega zapora na jugovzhodu Londona.
Ustanovitelj Wikileaksa se zaradi objave 500.000 zaupnih dokumentov v zvezi z vojnama v Afganistanu in Iraku v ZDA sooča z 18 točkami obtožnice. V primeru izročitve, sojenja in obsodbe mu lahko grozi do 175 let zapora, čeprav je točno kazen težko oceniti in bi bila lahko tudi krajša, pojasnjuje AFP. V priporu je sicer Assange že od leta 2019, čeprav je vmes odslužil kazen zaradi kršenja pogojev pogojnega izpusta. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi obtožb domnevnega posilstva, ki so jih medtem že opustili.
