Švica napovedala omejitev pri dostopu Hrvatov do trga dela

Švica bo hrvaškim državljanom s prihodnjim letom znova omejila dostop do svojega trga dela. V obdobju od 1. januarja letos je namreč število prišlekov iz Hrvaške v Švici preseglo mejno vrednost, določeno v sporazumu o prostem pretoku ljudi z EU, zaradi česar je Bern napovedal uveljavitev omejevalne klavzule. Bruselj to odločitev obžaluje.

BERN > Omenjeni sporazum s kratico AFMP sta EU in Švica podpisali leta 1999, v veljavo pa je stopil leta 2002. AFMP je odpravil dotedanje omejitve za državljane EU, ki želijo živeti in delati v Švici. Z vsako širitvijo unije se je AFMP z dodatnim protokolom razširil na nove države članice.

Za Hrvaško, ki se je EU pridružila julija 2013, s 1. januarjem pa naj bi postala tudi članica schengenskega območja, sporazum velja od leta 2017. A švicarska vlada in parlament sta se takrat odločila, da bosta na podlagi prehodnih določb še naprej omejevala priseljevanje. Švica ima pravico do tega do konca leta 2026 oziroma deset let po vključitvi Hrvaške v sporazum.

Dejansko je tako Bern Hrvatom neomejen dostop do švicarskega trga dela prvič omogočil šele z začetkom letošnjega leta in ga bo po vsega letu dni očitno znova omejila, piše švicarski spletni portal swissinfo.ch.

"Število delavcev iz Hrvaške se je letos močno povečalo in zdaj presega prag, določen v Sporazumu o prostem pretoku ljudi. Zvezni svet je zato na seji 16. novembra sklenil, da bo uveljavil zaščitno klavzulo iz sporazuma," je v izjavi, objavljeni na svoji uradni spletni strani, ob tem pojasnila vlada v Bernu. Omenjeni prag je v sporazumu opredeljen kot desetodstotno povečanje povprečnega števila izdanih dovoljenj za bivanje v zadnjih treh letih.

Po podatkih švicarske vlade je od januarja do oktobra letos Švica hrvaškim državljanom izdala 2413 dovoljenj tipa B. Gre za dovoljenja, ki prišlekom omogočajo bivanje v Švici več kot eno leto v primeru, da imajo tam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj 12 mesecev.

Za Hrvate Bern za leto 2023 predvideva uvedbo konkretnih kvot - na voljo bo 1150 novih petletnih dovoljenj tipa B in 1007 novih kratkoročnih dovoljenj tipa L, piše na spletni strani zveznega sveta. Hrvaški državljani so sicer v Švici večinoma zaposleni v gradbeništvu, proizvodnji, gostinstvu in trgovini.

Evropska komisija odločitev Švice obžaluje in pričakuje, da ji bo Bern posredoval več informacij v zvezi s tem, se je na današnji tiskovni konferenci v Bruslju odzval govorec komisije Balasz Ujvari. Dodal je, da bo komisija preučila tako informacije kot motive za to potezo.


Najbolj brano