Raziskovalec Lunine atmosfere

Nasin raziskovalec Lunine atmosfere in prahu je krožil okoli Lune in analiziral zelo zelo tanko in redko atmosfero, da bi dognal njeno sestavo in spreminjanje med dnevom in nočjo, ko so, tudi zaradi odsotnosti debele atmosfere, zelo velike razlike med temperaturo na površini. Na osvetljeni strani Lune se temperatura povzpnejo nad sto stopinj Celzija, natančneje do okoli 130 stopinj, ponoči (noč prav tako kot dan traja 14 dni) pa se spusti do okoli minus 150 stopinj Celzija.

Ladee je do Lune ubral podobno pot kot nekatere druge sonde, torej je mesec dni po izstrelitvi povečeval orbito okoli Zemlje in se nato ujel v Lunino orbito. Ob tretjem obkroženju Zemlje se je 6. oktobra 2013 sonda približala cilju in se s pomočjo lastnega pogona utirila v 24-urno orbito. V nadaljevanju je nato še dvakrat prižgala motorje in dosegla orbito 235 krat 250 kilometrov. Dvajsetega novembra je dosegla končno ekvatorialno orbito zelo blizu površja (20 krat 60 kilometrov).

Orbiter je bil opremljen s tremi znanstvenimi instrumenti (spektrometrom v ultravijolični in vidni svetlobi, senzorjem za prah in spektrometrom za atmosfero) in demonstracijsko tehnologijo za komunikacijo s pomočjo laserjev, kar omogoča hitrejši prenos podatkov. S podobnimi instrumenti so nato opremili še nekaj drugih sond, da so lahko proučevali atmosfero Merkurja in nekaterih Jupitrovih lun.

Japonski rentgenski satelit

V sto dneh je Ladee posredoval velikansko količino podatkov, med drugim je zaznal argon-40 v atmosferi, ki so ga prvič odkrili med poskusi v času Apollov. Po uspešno končani odpravi so nadzorovano zniževali orbito in 17. aprila je bila sonda še zadnjič slišana s 300 metrov oddaljenosti od površja. Naslednji dan je izginila na nam nevidno stran Lune in za vedno utihnila. S hitrostjo 5800 kilometrov na uro je treščila na območju kraterja Sundman V. Na površju je ostanke 28. oktobra 2014 slikal Lunar Reconnaissance Orbiter. Za odpravo so pri Nasi odšteli 280 milijonov dolarjev.