Foto: EPA
Foto: EPA

Država je dodatno izdala za 89,95 milijona evrov obveznic z oznako RS88 in tako skupno izdajo teh obveznic povečala na skoraj 1,14 milijarde evrov. Gre za prvo slovensko trajnostno obveznico, ki jo je država prvič izdala s 1. julijem lani in zapade 1. julija 2031. Država je dodatno izdala tudi za 230,92 milijona evrov obveznic RS77 in tako skupno izdajo teh obveznic povečala na 2,93 milijarde evrov. Gre za obveznice, prvič izdane 3. marca 2016, ki v plačilo zapadejo 3. marca 2032.

Ob tem je izdala še za nekaj več kot 84,60 milijona dodatnih obveznic z oznako RS74 in tako skupno vrednot izdanih obveznic povečala na 2,56 milijarde evrov. Gre za obveznice, prvič izdane 25. marca 2015, ki zapadejo 25. marca 2035. Ministrstvo za finance javnosti o dodatni izdaji ni obveščalo. Kot ugotavljajo pri časopisu Delo, je bila zadolžitev očitno izvedena s sprejemom posameznih ponudb in ne z javno dražbo.

Ker vlagatelji na finančnih trgih in zunaj njih ves čas iščejo različne oblike dolžniških finančnih instrumentov z ustreznim zahtevanim donosom, banke, s katerimi Slovenija sodeluje pri izdajah obveznic, ta povpraševanja posredujejo tudi ministrstvu za finance. Če je ponudba primerna, se državno zakladništvo lahko odloči za povečanje izdaje posameznih obveznic. Po tej praksi je ministrstvo dejavneje začelo posegati v zadnjih letih.

Ker so se vmes zahtevani donosi na obveznice evrskih držav na sekundarnem trgu zaradi inflacije in napovedi zaostrovanja denarne politike zvišali, bo Slovenija dobila precej manj, kot bo morala vrniti. Po izračunih časopisa Delo je prejela približno 379 milijonov evrov, predvsem zato, ker so kuponske obrestne mere obveznic RS88 in RS74 nižje od zdajšnjih zahtevanih donosov.

Gre sicer za prvo dolgoročno zadolžitev v času nove vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Skupaj se je letos, kot spominja Delo, država dolgoročno zadolžila za 3,27 milijarde evrov, pri čemer je del porabila za refinanciranje dolga oziroma predčasen odkup pretežno dolarskih obveznic.