Nataša Pirc Musar med svojim prvim nagovorom diplomatom. Foto: BoBo
Nataša Pirc Musar med svojim prvim nagovorom diplomatom. Foto: BoBo

Nova predsednica države je v svojem prvem nagovoru na posvetu diplomatom predstavila pričakovanja glede skupnega dela in povedala, kaj zastopa, za kaj si prizadeva in kaj zavrača. Poudarila je željo dati mandatu predsednice konkretno vsebino, pri čemer, kot je dejala, sledi temeljnemu načelu zunanje politike za čim boljšo usklajenost med nosilci oblasti.

Kot je dejala, se bo zavzemala, da bo slovenska zunanja politika odsev našega ustavnega reda ter del strateškega zunanje- in notranjepolitičnega soglasja.

Prioriteta je kandidatura za nestalno članico VS-ja ZN-a

Glede izzivov v letu 2023 je kot prioriteto poudarila kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a. To je pomemben cilj za vse nas, je dodala Pirc Musar in zatrdila, da se je pripravljena polno vključiti v proces pridobivanja podpore za kandidaturo do volitev, ki bodo junija v Generalni skupščini ZN-a.

V nagovoru diplomatom je med drugim poudarila pomen spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava, varovanja okolja, enakosti spolov, dostojne politične komunikacije, pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami. Opozorila je na geopolitične razsežnosti vojne v Ukrajini ter njen vpliv na stabilnost Evrope in mednarodne skupnosti kot celote.

Ruska oblast se bo slej ko prej morala sprijazniti s tem, da vojna agresija ne more biti sredstvo za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Ukrajinska vojna je temeljito pretresla evropsko varnostno in politično arhitekturo, kolektivna obramba pa žal ni relikt preteklosti, ampak ostaja temeljni kamen evroatlantskega zavezništva, je poudarila.

Posvet slovenske diplomacije tudi o Ukrajini

Opozorila je na nestabilne razmere na Zahodnem Balkanu, skrbijo jo geopolitika na tem območju, pa tudi poplava lažnih novic in obujena nacionalistična retorika. Pobuda Brdo-Brioni je dejavnik stabilnosti na Zahodnem Balkanu; je nujna in edinstvena platforma, kjer se voditelji območja pogovarjajo, tudi če se ne strinjajo vedno, in se tudi kaj dogovorijo, je poudarila.

Podnebne spremembe – najpomembnejši preživetveni izziv

V nagovoru diplomatom je velik poudarek namenila človekovim pravicam. Zaveda se, da bo včasih boj za človekove pravice boj z mlini na veter. Grozljivo je, da v temeljne človekove pravice ne verjame eden od naših ustavnih sodnikov, je poudarila. Kot je dejala, želi v prvem letu mandata posebno pozornost posvetiti zlasti dvema področjema, to so podnebne spremembe in enakost spolov. Najpomembnejši preživetveni izziv našega časa je po njenem mnenju blaženje podnebnih sprememb; ob onesnaževanju planeta poteka tudi "onesnaževanje z dezinformacijami".

Izobraženi, kompetentni, širše poznani diplomati so tisti, ki bodo Sloveniji znali najbolje služiti v skladu s strateškimi usmeritvami in strateškimi cilji, je dejala in dodala, da je za predsednico to pomembno tudi pri potrjevanju predlogov za imenovanje veleposlanikov.

"Pogosto slišim, da je Slovenija majhna ali mala država. Kategorično trdim, da nismo ne eno ne drugo," je dejala Pirc Musar. Majhni smo takrat, ko ne verjamemo v svoje sposobnosti, takrat iščemo težave in bitke doma, je poudarila in pozvala k preseganju te miselnosti.

Kandidatura za VS je nacionalni projekt

Diplomatski posvet je sicer vodila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki se je v svojem nagovoru v uvodu diplomatom zahvalila za opravljeno delo in ob tem izrazila željo, "da bi tudi širša javnost bolje razumela, zakaj je diplomacija pomembna. K temu lahko največ prispevamo sami – s svojim kakovostnim delom, z nenehnim premišljevanjem in izboljševanjem našega sistema," je pozvala.

V nagovoru je predstavila prioritete slovenske zunanje politike v prihodnjem obdobju, kot so tesnejše povezovanje z jedrnimi državami Evropske unije in nadaljnje diplomatske dejavnosti v naši soseščini, zlasti na Zahodnem Balkanu in v Sredozemlju ob vojni v Ukrajini, ki predstavlja osrednji varnostnopolitični izziv v Evropi in širše.

"Evropska unija mora nadaljevati politiko širitve kot instrumentom za stabilizacijo razmer v svoji soseščini," je pozvala in ob tem državam Zahodnega Balkana zagotovila nadaljnjo tehnično in politično podporo Slovenije v procesu približevanja Uniji. Med prioritete pa je umestila tudi feministično zunanjo politiko.

"Slovenija je v vojni v Ukrajini jasno na strani tistih, ki spoštujejo mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN-a," je poudarila ministrica, "zato smo jasno obsodili vojaško agresijo na Ukrajino in državi nudimo potrebno podporo".

Izrazila je željo, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir. Ko bo mir vzpostavljen, pa je po prepričanju ministrice treba znova vzpostaviti dialog z Rusijo in s tem preprečiti nastanek nove hladne vojne v Evropi.

Fajon je slovensko kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov opredelila kot skupni nacionalni projekt, kjer "moramo vsi nosilci ključnih političnih funkcij in celotna slovenska diplomacija dati maksimalni prispevek". "Sama si želim, da je Evropa močna, povezana, da obstaja solidarnost in da s svojo odprto, vključujočo in ambiciozno zunanjo politiko delujemo na način, da zagotavljamo vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic," je dejala.

Kot ključno sporočilo posveta pa je ministrica opredelila, da je lahko naša zunanja politika bistveno glasnejša in velikopoteznejša pri sledenju ciljem, "kar bomo dokazali že junija, ko bo glasovanje za sedež v Varnostnem svetu".

Klakočar Zupančič: Brez diplomatov bi bila Slovenija v svetu gluha, slepa in nema

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič pa je izrazila zadovoljstvo, da slovenska zunanja politika ubira pot, ki vodi v obnovitev zavez k vrednotam demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. Poudarila pa je tudi pomen in vlogo parlamentarne diplomacije, ki lahko dopolnjuje klasično.

V nastopu na tradicionalnem posvetu diplomatov je izrazila tudi zadovoljstvo, da slovenska zunanja politika v svoje jedro postavlja Slovenijo kot dobro in prijateljsko sosedo, kot uspešno članico močnih EU-ja in Nata, zanesljivega partnerja v transatlantskih odnosih in proaktivnega akterja v mednarodni skupnosti.

Ruska agresija v Ukrajini je pokazala, da mir in varnost v Evropi nista samoumevna, je poudarila. Obenem se moramo zavedati, da sta naša varnost in blaginja odvisni od dogajanja tako blizu kot daleč. Ohranjanje širitve EU-ja na Zahodni Balkan visoko na evropski politični agendi bo zahtevna, a nujna naloga, je med drugim poudarila.

Ob upoštevanju gospodarskega vzpenjanja Kitajske in napetostih v indopacifiški regiji se mora EU in z njo Slovenija tudi v tej regiji angažirati proaktivno in se odločno postaviti v bran mednarodnemu redu. Odlična priložnost za to bo nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN-a, je dejala predsednica DZ-ja in poudarila pomen in vlogo diplomatk in diplomatov, brez katerih bi bila Slovenija "v svetu gluha, slepa in nema", odločevalci pa ne bi imeli pravih informacij za sprejemanje odločitev.

Pri tem je opozorila na vlogo, ki jo pri spoprijemanju s ključnimi izzivi sodobne mednarodne skupnosti lahko odigrata parlamentarna diplomacija in posebej državni zbor.

"Parlamentarna diplomacija je v primerjavi s tradicionalno bolj fleksibilna in manj formalna. Poslanke in poslanci tradicionalno diplomacijo dopolnjujemo s politično pluralnostjo, kar sogovornikom sporoča tudi, da smo stabilna in dobro delujoča demokracija," je dejala.
Parlamentarna diplomacija po njenih besedah vzpostavlja prostor za spodbujanje političnega dialoga in za glajenje nesporazumov na točkah, kjer tradicionalni diplomaciji morda to ne uspe ali pa potrebuje več časa.

"S svojim mednarodnim delovanjem lahko tako poslanke in poslanci k slovenski diplomaciji pomembno prispevamo, obenem pa s tkanjem osebnih vezi s tujimi parlamentarci, vladnimi predstavniki in veleposlaniki prispevamo h krepitvi medsebojnega razumevanja," je dejala in izrazila zadovoljstvo, da je po pandemiji covida-19 parlamentarna diplomacija znova oživela.

Izrazila je željo, da bi se konstruktivno sodelovanje med DZ-jem in zunanjim ministrstvom nadaljevalo in v prihodnje še okrepilo, tudi z vidika širšega in pogostejšega pretoka informacij med DZ-jem in diplomatsko-konzularnimi predstavništvi, ki med drugim vzpostavljajo stike s tujimi parlamenti. Prav učinkovit pretok informacij je temeljni predpogoj za medinstitucionalno usklajeno izvajanje slovenske zunanje politike, je poudarila predsednica DZ-ja.