»Več kot sedem milijonov gospodinjstev je zdaj brez elektrike, potem ko so ruski raketni napadi poškodovali 15 energetskih objektov po vsej Ukrajini,« je na družbenih omrežjih sporočil predstavnik urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko ter poudaril, da delajo vse, da bi čim prej ponovno vzpostavili oskrbo z elektriko.
»Jasno je, kaj hoče sovražnik. Svojega cilja ne bo dosegel,« pa je v video izjavi dejal Zelenski. Opozoril je, da je Moskva danes izstrelila 85 raket. Napadi so terjali eno smrtno žrtev, Zelenski pa je prebivalce zaradi nevarnosti novih napadov pozval, naj ostanejo v zakloniščih, poroča BBC.
Na ruske raketne napade sta se že odzvali ZDA in Velika Britanija. Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je opozoril, da bodo napadi le še poglobili zaskrbljenost skupine G20 zaradi destabilizacijskega vpliva vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina.
»Ni nam vseeno, da v času, ko se svetovni voditelji srečujejo na G20 na Baliju, da bi razpravljali o vprašanjih, pomembnih za preživetje ljudi po vsem svetu, Rusija ponovno ogroža ta življenja in uničuje kritično infrastrukturo Ukrajine,« je dejal Sullivan.
»V mislih smo s Ukrajinci, ki še naprej izkazujejo odpornost in pogum pri obrambi svoje suverenosti in demokracije,« je povedal ter poudaril, da bodo ZDA, njihove zaveznice in partnerji Ukrajini še naprej zagotavljali vse, kar potrebuje za obrambo, vključno s sistemi zračne obrambe. »ZDA bodo Ukrajini stale ob strani tako dolgo, kot bo to potrebno,« je še dodal.
Tudi britanski zunanji minister James Cleverly je kritiziral zadnji val raketnih napadov v Ukrajini. »Brezobzirno napadanje ukrajinskih mest z novimi raketnimi napadi danes kaže le na Putinovo šibkost. Putin izgublja na bojišču in - kot smo videli danes na srečanju G20 - tudi na diplomatskem področju,« je zapisal na Twitterju.
Do izpada elektrike pa ni prišlo le v več mestih v Ukrajini, temveč tudi v Moldaviji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»V delih Moldavije prihaja do izpadov električne energije zaradi ruskih izstrelkov, ki so zadeli ukrajinska mesta in vitalno infrastrukturo,« je na Twitterju zapisal zunanji minister Nicu Popescu. Pri tem je poudaril, da vsaka bomba, ki pade na Ukrajino, prizadene tudi Moldavijo, in hkrati Rusijo pozval, naj nemudoma preneha z napadi.
Rusija naj bi z napovedjo umika iz Hersona čakala do ameriških vmesnih volitev
Rusija naj bi glede na poročilo ameriških obveščevalcev čakala z napovedjo umika svojih sil iz ukrajinskega Hersona do konca vmesnih volitev v ZDA pretekli torek, ker s tem ni želela posredno pomagati vladi predsednika Joeja Bidna oziroma demokratom, danes poročajo ameriški mediji, med drugim CNN.
Rusko vodstvo je odločitev za umik moralo sprejeti zaradi porazov na bojiščih, vendar pa naj bi vseeno počakalo z objavo umika, ker si Kremelj vse od leta 2016, ko je zagotovil propagandno pomoč Donaldu Trumpu, v ZDA želi na oblasti republikance.
Do nastopa Trumpa so bili ameriški republikanci veliko bolj bojeviti kot pa demokrati, ko je šlo za globalne nacionalne interese države, še posebej v razmerju do drugih velikih sil, kot je Rusija. Trump je imel potem izjemne odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in je na enem od njunih vrhov celo dejal, da mu zaupa bolj, kot zaupa ameriškim obveščevalcem.
Ob ruskem napadu na Ukrajino februarja letos je Trump Putina razglasil za genija. Vodja kongresnih republikancev Kevin McCarthy je pred volitvami napovedal, da ZDA z republikanci na oblasti v kongresu ne bodo kar po tekočem traku potrjevale in zagotavljale pomoči Ukrajini. Kot poročajo mediji, bi moralo biti vsakemu, ki ni zaslepljen s politično ideologijo, jasno, koga si Moskva želi na čelu ZDA.
To je prejšnji teden potrdil s Putinom povezan oligarh Jevgenij Prigožin, ki je izjavil, da so na volitvah 2016 podpirali Trumpa, kakor tudi kasneje leta 2020. »Vpletali smo se, vpletamo se in se bomo vpletali,« je izjavil Prigožin, ki upravlja s tako imenovano farmo trolov, to je armado računalničarjev in propagandistov, ki širijo dezinformacije po internetu.
Na rusko povezovanje umika iz Hersona z ameriškimi volitvami je prejšnji teden opozoril tudi predsednik ZDA Joe Biden, ki je izjavil, da se mu zdi zanimivo, da je Rusija čakala do konca volitev, preden je sprejela odločitev, za katero so že dlje časa vedeli, da jo bo sprejela.
Biden je preteklo sredo izrazil upanje, da se bo Rusija po ameriških volitvah bolj pripravljena pogajati o izpustitvi zaprtih Američanov, kot sta košarkarica Brittney Griner in poslovnež Paul Weldman. Šef Cie Bill Burns je bil v ponedeljek v Ankari na srečanju z ruskimi kolegi, kjer so poleg preprečevanja grožnje jedrskega spopada govorili tudi o izmenjavi zapornikov, poroča CNN.
Ameriški obveščevalci sicer zaradi domnevnega ruskega povezovanja umika z volitvami niso preveč zaskrbljeni, ker da kaže na slabo poznavanje ameriških volivcev. Vojna v Ukrajini je bila na dnu prioritet ameriških volivcev, ki napovedi o umiku niso niti opazili, kaj šele, da bi se s tem obremenjevali.