Spomladansko rez po navadi opravimo v začetku pomladi, ko velja pravilo, da mora biti vsaj od dva do tri dni po rezi suho vreme. Kajti padavine in vlaga prispevajo k razvoju gliv in drugih patogenov, ki imajo olajšan vstop v drevo prek ran, ki smo jih naredili z rezjo.
Če imate nežne rastline, ki jih je pozeba v tednih hude zime poškodovala, lahko počakate, da začne poganjati novo rast, da boste vedeli, kje jih obrezati. Če nimate veliko izkušenj, boste le tako zagotovo vedeli, ali poganjajo stebla ali pa so bile rastline tako poškodovane, da bo nova rast prišla iz spodnjega dela debla ali celo iz korenin. Če niste popolnoma prepričani, lahko z nohtom ali žepnim nožem postrgate lubje in preverite, ali je spodaj zeleno, kar pomeni živo steblo, ali rjavo, kar kaže na odmrlo steblo. Ne obupajte nad rastlinami, če še niso pognale rasti. Če nova rast izvira iz korenin, bo trajalo nekaj časa, da se zemlja dovolj segreje, da spodbudi to rast.
Priprava na rez
Načeloma je čas za rez sadnih vrst vse do cvetenja. Velja teorija, da bolj zgodaj ko drevo porežemo, bujneje bo odgnalo. Če bomo rez opravili bliže cvetenju, bo manj odgnalo, tudi rane, ki jih povzročimo z rezjo, utegnejo biti zaradi toplejšega vremena ter večje zračne vlažnosti bolj dovzetne za okužbe. Preden se s škarjami lotimo drevesa, ločimo vegetativne brste, iz katerih bosta pognala vejica ali listje, od generativnih ali rodnih brstov, iz katerih se bodo razvili cvetovi. Razliko med brsti najlaže prepoznamo v času brstenja konec marca in v začetku aprila. Za ljubiteljske sadjarje je to najprimernejši čas za rez večine sadnih dreves, medtem ko smo trto, kivi in figo lahko obrezali že februarja.
Drevesa, ki jih gojimo na domačem vrtu oziroma okoli hiše, so šibke ali srednje bujne podlage, zato je najprimernejša gojitvena oblika piramidna krošnja. To najlaže oblikujemo, če začnemo pri vrhu in postopno obrezujemo proti spodnjemu delu krošnje. S to rezjo dosežemo enakomerno osvetlitev celotne krošnje. A preden poprimemo za škarje, preverimo vremensko napoved. Po končani rezi drevo potrebuje vsaj tri dni suhega, še bolje sončnega vremena. S tem močno zmanjšamo možnost okužbe.
Seveda je pri rezi potrebnega tudi nekaj znanja, saj lahko kaj hitro ustvarimo »obešalnik« ali pritlikavi »bonsaj«, kot strokovnjaki radi opišejo napačno postrižena drevesa. Zato je najbolj priporočljivo, da se držite osnovnega vodila – jablane, hruške, naši (pečkarji) rodijo na kratkem rodnem lesu, ki je dolg od 5 do 15 centimetrov. Takšne kratke vejice se končajo z rodnim brstom. Zato pa so pri koščičarjih najbolj kakovostne rodne šibe. Te so dolge od 25 do 50 centimetrov in so tudi polne rodnih brstov. Ko to osvojimo, tudi vemo, kaj puščati in kaj izrezati. Če so pri rezi rane večje kot dva centimetra, jih je priporočljivo zamazati s kakovostno cepilno smolo, ki dobro zapre rano in prepreči vdor boleznim. Cepilna smola mora biti zelo elastična, da ob morebitni zmrzali ne bo pokala.
Prvo škropljenje, ko se brsti napnejo
Prvo škropljenje opravimo z bakrovim pripravkom po navodilih glede na sadno sorto. Za vrtičkarsko rabo so na voljo primerljivi bakrovi pripravki, ki so na voljo v prosti prodaji. Prvo škropljenje opravimo, ko se začnejo brsti napenjati, in vse do faze, ko iz brsta poženejo listki, veliki nekaj milimetrov. Pazimo, da so drevesa suha, brez močnega vetra ali sonca. Temperatura naj bo nad 5 stopinj. Čez 10 do 14 dni škropljenje ponovimo. Pri tem omočimo celotno drevo. Sredstvo deluje proti glivičnim in delno proti bakterijskim boleznim. V tem času škropimo tudi z oljnimi pripravki (tudi ti so v prosti prodaji), s katerimi prav tako omočimo celotno drevo. Sredstvo deluje mehansko proti škodljivcem, vsekakor pa je bolje uporabiti vsako zase, sicer bi se lahko mešanica sesirila in taka ni uporabna.
Zaščita drevja
Ko se zima preveša v pomlad, pridejo dnevi z visokimi temperaturami in mrzlimi jutri. To povzroči pokanje lubja, ker se deblo čez dan močno segreje in se začne napenjati, saj se sokovi v drevesu prebudijo. Ko pa čez noč pritisne mraz, lubje popoka. Rane so ciljna točka za vse bolezni in skrivališče za škodljivce. Konec zime je zelo pomembno, da deblo premažemo z beležem do prvih vej. Belež odbija sončne žarke, zato se drevo ne pregreva in ni nevarnosti pokanja lubja. Drevo bo tudi pozneje odgnalo, kar pomeni manjši vpliv poznih zmrzali. Pred beljenjem debla z žično krtačo odstranimo ves mah in lišaje. Kakovosten belež prepreči pojav obojega na lubju.
