Manjkale bodo njegove kritične, svarilne besede o mnogih vprašanjih, predvsem o naši slovenski identiteti, bodo pa med nami ostala njegova številna dela in misli, je v sožalni izjavi zapisal Narodni svet koroških Slovencev, ki je Pahorju v njegovi navzočnosti leta 2013 podelil Tischlerjevo nagrado za njegove posebne zasluge pri širjenju in utrjevanju narodne zavesti. Omenjeno je, da mu je bila Koroška kot zibelka slovenstva vedno zelo pri srcu: »Po njegovem odhodu bo revnejši ves slovenski svet in svetovna pisateljska družina.«
Le z zvestobo načelom, na podlagi katerih je prof. Boris Pahor živel, delal in ustvarjal, bo mogoče zapolniti praznino, ki ostaja za njegovim odhodom, je omenjeno v sožalni izjavi Sveta slovenskih organizacij v Italiji, kjer je Pahor z narodno skupnostjo delil svetle in temne trenutke in z leti postal vodilna osebnost na področju kulture, umetnosti in politike.
»Izkušnja fašističnega tlačenja Slovencev na Primorskem in trpljenje v nacističnih taboriščih so Borisa Pahorja izoblikovali v velikega evropskega in svetovnega humanista, ki je dostojanstvo človekove osebe in življenja postavljal vedno na prvo mesto. Prizadevanje za osnovne človekove pravice ga je zaznamovalo za vse življenje. Na tem temelju je nastalo njegovo verjetno najbolj poznano knjižno delo Nekropola, ki je doživela svetovni uspeh. Bil je prejemnik številnih priznanj, Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka Republike Slovenije in francoskega reda legije časti. V tem smislu je s svojo osebo, na katero so se obračali svetovni mediji, bil prvi ambasador Slovencev v Italiji.«
Bil je pobudnik revij, s katerimi se je v slovensko javnost uvajalo sodobne zamisli o narodni prihodnosti. Poseben pomen Pahorjevi viziji o slovenskem narodu daje njegova prepričanost in vztrajnost pri zagovarjanju in doslednosti, za kar je osebno drago plačal. V Svetu slovenskih organizacij so ob tem izpostavili njegov tesen odnos s slovenskim književnikom, filozofom, poetom in politikom Edvardom Kocbekom.
Pahor je bil takrat tisti, ki je Kocbeku omogočil izpoved o izvensodnih pobojih slovenskih domobrancev v prvih povojnih letih, obenem je ohranil visoko vrednost narodno-osvobodilnega boja slovenskega naroda proti fašistični in nacistični okupaciji ter preganjanju: »Boris Pahor se tako uvršča med glavne borce proti totalitarizmom, saj je moral na svoji koži okusiti hude posledice fašizma, nacizma in komunizma, ki so v 20. stoletju kruto prizadeli naše kraje, Evropo in svet.«
Bil je med tistimi, ki so leta 1920 doživeli požig Narodnega doma v Trstu in skupaj z njim je Svet slovenskih organizacij 13.julija 2020 proslavil vrnitev te simbolne in zgodovinske slovenske palače: »Posebno simbolno moč je pri tem imela podelitev najvišjih državnih priznanj, ki sta jih prof. Borisu Pahorju izročila predsednika Italije in Slovenije.«