Search
Close this search box.

Bolnišnice zaradi zdravniške stavke občutijo različno visoke finančne posledice

Bolnišnice zaradi odpovedovanja storitev ob stavki zdravniškega sindikata Fides beležijo različno visoke finančne posledice. Ponekod so zaradi stavke zabeležili izpad nekaj 100.000 evrov, drugje je dosedanja izguba presegla milijon evrov. V večini bolnišnic sicer večjih zapletov pri organizaciji dela v aprilu v primerjavi z marcem ne pričakujejo.
Fotografija je simbolična

V slovenjgraški bolnišnici zaradi stavke ob 1,2 milijona evrov

V slovenjgraški bolnišnici je zaposlenih 163 zdravnikov, od tega 106 specialistov. Med zdravniki, ki dežurajo, jih je soglasja za nadurno delo umaknilo 72 oziroma več kot 60 odstotkov vseh zdravnikov.

Urnike za mesec april so že pripravili. Delo bo večinoma potekalo kot doslej 48 ur na teden in ne več kot 16 ur neprekinjeno, kar je v skladu z evropsko direktivo. Predstojniki oddelkov in enot si prizadevajo razporejati zaposlene v okviru svojih zmožnosti, saj je zdravnikov malo in je težko vzpostaviti neprekinjen delovni čas, so pojasnili za STA.

V času prihajajočih dopustov bo delo še težje organizirati, so opozorili. Nobena dejavnost ne bo zaprta v celoti, odpadajo nenujne storitve. Zmanjšane so ambulantne obravnave (za približno 30 odstotkov), za okoli 30 odstotkov manj je tudi elektivnih posegov. Posledice za paciente bodo dolgoročne, saj je dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšana, so pojasnili.

Na vprašanje o finančnih posledicah stavke pa so odgovorili, da v obdobju od januarja do aprila beležijo finančni primanjkljaj v vrednosti 1,2 milijona evrov.

V UKC Ljubljana število odpovedi obravnav upada, finančne posledice “še niso pomembne”

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer je soglasja za nadurno delo umaknilo 382 od 1586 zdravnikov, je zaradi zdravniške stavke največ storitev odpadlo na področju ginekologije in nevrologije v sklopu različnih neprioritetnih zdravstvenih storitev. “Pri tem je treba poudariti, da je odpovedovanje terminov vidno upadlo v marcu. Največ odpovedi je bilo v prvih 14 dneh stavke, njihovo število pa je že v februarju začelo upadati,” so sporočili za STA.

Na vprašanje o finančnih posledicah stavke je generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug v petek ob obisku premierja Roberta Goloba v bolnišnici odgovoril, da te zaenkrat “še niso pomembne”.

Zaradi stavke v ljubljanskem kliničnem centru po njegovih besedah mesečno odpade do nekaj 100, a manj kot 1000 ambulantnih pregledov, kar znaša približno do dva odstotka vseh pregledov. Pri operacijah pa odpovedi tako rekoč ne beležijo.

V UKC Maribor po ocenah zaradi stavke mesečno izpade med dvema in tremi milijoni evrov dohodka

V UKC Maribor je od 714 zaposlenih zdravnikov soglasja za nadurno delo umaknilo 211 zdravnikov, 61 zdravnikov pa je kasneje preklicalo umik soglasja, so v mariborskem kliničnem centru pojasnili za STA.

Največ težav umiki soglasij povzročajo na oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin. Obseg opravljenih storitev se je zmanjšal za približno 30 odstotkov, a zapiranja dejavnosti ne bo, so poudarili. Ob tem so dodali, da so prilagodili urnike dela. Pri urejanju urnikov upoštevajo vse zakonske možnosti.

Ocenjujejo, da zaradi neizpolnjenih programov med stavko izgubljajo med dvema in tremi milijoni evrov mesečnega dohodka.

V novomeški bolnišnici obravnava nujnih storitev izničila finančni izpad zaradi stavke

V Splošni bolnišnici (SB) Novo mesto je zaposlenih 219 zdravnikov. Po petkovih podatkih je soglasje za nadurno delo preklicalo 86 zdravnikov.

Kot so za STA pojasnili v bolnišnici, so urnike za april že pripravili. Ne glede na to, ali je zdravnik umaknil soglasje za nadurno delo, so delo organizirali tako, da zdravniki delajo do 48 ur tedensko, in zagotovili zdravstveno oskrbo pacientom.

Med stavko so prestavili za približno 250.000 evrov nenujnih storitev. “Je pa bilo narejenih več nujnih storitev s težjo utežjo, kar je posledično negativni finančni rezultat izničilo,” so pojasnili.

Po ocenah jeseniške bolnišnice samo marca zaradi stavke približno 400.000 evrov manj prihodkov

V jeseniški bolnišnici je soglasja za nadurno delo umaknilo 50 od 149 zdravnikov, kar predstavlja dobrih 33 odstotkov.

Tudi v jeseniški bolnišnici so razporede za april že pripravili. V prihodnjem mesecu bo delo potekalo po prilagojenem načinu v skladu z zakonskimi določili. Bistvenih sprememb v primerjavi z marcem ne bo, nobena dejavnost ne bo zaprta v celoti, so napovedali za STA.

Vpliv stavke na poslovanje pa so opazili že v februarju. Izvedenega je bilo manj prospektivnega programa na področju specialističnih ambulant in operativnega programa. Planiran operativni program je bil zmanjšan za 15,8 odstotka.

Zaradi manjše realizacije je bilo na akutnih bolnišničnih oddelkih realiziranih za okoli 110.000 evrov manj storitev.

Mesec marec še ni zaključen. Pričakujejo pa, da bo na račun manjšega števila opravljenih storitev, predvsem manj opravljenega prospektivnega programa v kirurški in ginekološki službi lahko za približno 400.000 evrov manj prihodkov.

V SB Murska Sobota po ocenah zaradi stavke do konca marca do 800.000 evrov manj prihodkov

V Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota je od začetka stavke zdravnikov do danes 21 zdravnikov umaknilo soglasje za nadurno delo in dežurstvo. Zaposlenih je 112 zdravnikov specialistov in 46 zdravnikov specializantov, skupaj 158. Ob tem pojasnjujejo, da niso vsi zdravniki predvideni za vključevanje v dejavnost neprekinjenega zdravstvenega varstva in posledično od teh zdravnikov soglasij tudi ne potrebujejo.

“Urniki za april so že napisani in tako kot v marcu predvidevamo, da ne bo težav,” so poudarili za STA.

Posledice stavke so se najbolj pokazale v zmanjšanju števila kirurških operativnih posegov ter na področju ginekologije, kjer je bilo tudi največ umikov soglasij zdravnikov k nadurnemu delu.

Finančne posledice manjšega obsega opravljenega dela od 15. januarja do konca marca ocenjujejo na od 750.000 do 800.000 evrov.

V SB Ptuj po ocenah zaradi stavke ob 180.000 evrov

V SB Ptuj trenutno beležijo 25 umikov soglasij za nadurno delo – devet zdravnikov je umik namreč že preklicalo in podalo ponovno soglasje. V bolnišnici je skupaj s pripravniki zaposlenih za 86,5 zdravnika.

“Urniki za april so že narejeni. Pričakujemo malo manjše izvajanje programskih kirurških operacij, drugje težav ne pričakujemo,” so napovedali za STA.

Izpad prihodka zaradi stavke ocenjujejo na 180.000 evrov.

V brežiški bolnišnici zaradi stavke februarja ob 100.000 evrov, marca pa brez izpada

V SB Brežice so trenutno trije zdravniki brez soglasij za nadurno delo. V februarju je soglasja sicer preklicalo osem zdravnikov, pet pa si jih je sredi marca premislilo. Vseh zdravnikov je 43 specialistov in 12 specializantov, skupaj 55.

Urnike za april so že napisali, delo in obravnave bodo, tako kot marca, potekale nemoteno, so pojasnili za STA. Večina pacientov sodi v posebne – ogrožene kategorije, veliko je tudi napotnic zelo hitro, so dodali.

Do konca februarja je izpad zdravstvenega programa zaradi stavke znašal okoli 100.000 evrov. Od marca dalje pa nimajo evidentiranega izpada prihodkov zaradi stavke.

Stavka Fidesa poteka 11 tednov

Stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki se je začela 15. januarja, traja 11 tednov in je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Člani Fidesa so na izredni letni konferenci minuli torek sprejeli štiri sklepe. Med drugim od vlade pričakujejo najmanj javno opravičilo za blatenje in diskreditacijo zdravništva, ki da ni krivo za nastalo situacijo v zdravstvu in nima moči, da bi jo spremenilo.

V javnem pismu pa je v petek tudi 47 zdravnikov in zdravnic izolske bolnišnice opozorilo, da imajo dovolj žigosanja tistih, ki delajo več, z “zaslužkarji” in “dvoživkami”. “Več smo delali zato, ker smo želeli ohraniti visok nivo zdravstvenih storitev v Sloveniji,” so poudarili v pismu, ki so ga poslali tudi vladi in ministrstvu za zdravje.

Premier Robert Golob pa je v petek znova ocenil, da stavka Fidesa k ničemer ne pripomore, ampak je v resnici škodljiva za ugled zdravstva. Prepričan je namreč, da večina zdravnikov daje na prvo mesto bolnika in ne svoje plače.

Ne glede na to obe strani še vedno polagata upe v mediacijo, ki bi se po Golobovih besedah lahko končala že do četrtka prihodnji teden.

Vir: STA

Dogodki

Bolnišnice zaradi odpovedovanja storitev ob stavki zdravniškega sindikata Fides beležijo različno visoke finančne posledice. Ponekod so zaradi stavke zabeležili izpad nekaj 100.000 evrov, drugje je dosedanja izguba presegla milijon evrov. V večini bolnišnic sicer večjih zapletov pri organizaciji dela v aprilu v primerjavi z marcem ne pričakujejo.